So za harmonijo, a ne za kredit

S frazo “en sam velik plus” bi lahko strnili opis delovanja briškega Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, kot ga svetnikom Občine Brda predstavila direktorica. Trendi v turizmu so pozitivni. A zamisli, da bi jih menda še boljše naredili s projektom, ki bi zahteval 600.000 evrov težak kredit, svetniki niso ravno bučno zaploskali.

V  Brdih so takšni prizori (obiskovalci Šmartnega) “mana božja”
V Brdih so takšni prizori (obiskovalci Šmartnega) “mana božja” 

DOBROVO > Direktorica zavoda za turizem Ariana Suhadolnik je ob poročanju o delu ustanove lahko postregla z rastočimi trendi v turizmu v Brdih v zadnjih treh letih, ko zavod deluje.

Statistika v presežnikih

V prvi vrsti je danes tam znatno več nočitev. Leta 2010 so jih našteli 15.151, gostov, ki so nočili, pa je bilo 9839. Lani je obseg dosegel števili 21.984 oziroma 12.035. Med temi obiskovalci Brd, kajti število enodnevnih gostov v minulem letu ocenjujejo na več kot 50.000, prevladujejo Slovenci (37 odstotkov) pred Avstrijci (18), Nemci (8,5), Italijani (7,3) in ostalimi, kakor tudi pari (66 odstotkov) pred posamezniki (16), družinami z otroki (9) in organiziranimi skupinami (7 odstotkov). Vse več se jih odloča v Brdih prespati dlje kot eno noč, zato se je podaljšal povprečni čas bivanja z 1,5 nočitve v letu 2010 na lanske 1,8.

Statistika se približuje merljivim ciljem, ki so jih v zavodu kanili doseči leta 2015. Na dan so namreč lani našteli 32 gostov, ki so prespali v Brdih, cilj pa je 35. Povprečni čas bivanja je skoraj na ciljnih dveh nočitvah, izkoristek razpoložljivih ležišč v Brdih (zdaj 453) na letni ravni pa je tudi narasel na 13,3 odstotka.

Jutri bodo Brda gostila prireditev ob odprtju sezone na 590 kilometrov dolgi pohodniški transverzali Alpe Adria Trail, ki vodi od Grossglocknerja sredi Alp do Milj pri Trstu. Šteta je za eno najbolj priljubljenih poti v več etapah. Prireditev se začenja ob 8.30 pred Hotelom Venko na Neblem, udeležence pa bo čakalo 12 kilometrov poti s petimi kulturnimi in kulinaričnimi postajami. Končali jo bodo pri razglednem stolpu v Gonjačah ob 14. uri z odprtjem t.i. magične točke - točke za postanke za razglede.

Pričakujejo tudi goste, ki so peš

“Mislim, da smo lahko zadovoljni s tem, kar se dogaja v Brdih. Postajajo turistični cilj in v to je treba verjeti,” je dejala Suhadolnikova.Seveda je tudi poročala, kaj vse je zavod oziroma štiričlanski kolektiv, ki ga vodi, lani počel: od promocije Brd na sejmih, preko priprav sprejemov za goste in prireditev do snovanja projektov, ki so obogatili ponudbo dejavnosti za turiste, kot sta trgovina s spominki Briška butiehca in izposoja električnih mopedov. Zlasti je izpostavila vključitev Brd v pohodniško pot Alpe Adria Trail. “Glede na dosedanje odzive pričakujemo še več gostov,” je dejala.

Hkrati se je pohvalila, da je zavod lani posloval s toliko prihodki, ki jih ne štejejo v občinsko dotacijo, da bi lahko sam preživel. Teh prihodkov je bilo za več kot 76.000 evrov, pri čemer levji delež predstavljajo refundacije za projekte, zaposleni pa so stali 64 tisočakov. Sicer pa so imeli 272.000 evrov vseh prihodkov in dobrih 245.000 izdatkov.

Harmonije še ni ...

Glavnino denarja je zavod porabil za turistične projekte. Lani so začeli pripravljati na 2,1 milijona evrov ocenjenega Brda, harmonija kultur, s katerim bi obiskovalcem Brd ponudili spoznavanje vsega od spomenikov do pridelave olja v enotnem paketu oziroma za enotno vstopnico. “Ker danes nimamo tu nič, za kar bi lahko prodajali vstopnice,” je dejala Suhadolnikova. S tem bi turiste pritegnili, da bi dlje časa ostali v Brdih, ob tem pa bi kajpak trošili pri ponudniku storitev.

Projekt bi Brdom prinesel (na razpisu so bili uspešni) poldrugi milijon evrov, tudi za popravilo gradu na Dobrovem in Hiše kulture v Šmartnem. Župan Franc Mužič je odločen zgrabiti priložnost. A občina bi morala zagotoviti 600.000 evrov in bi se zato morala zadolžiti. Temu pa vsi svetniki občine niso ploskali.

Posebej kritična sta do tega, da sta se vodstvo občine in zavod kar na lepem lotila projekta, bila Oskar Kristančič (Briška neodvisna lista) in Jan Miklavc (SDS). Imela sta pomisleke nad predvidenimi hitrimi dobički, s katerimi upravičujejo projekt. “Kaj pa se zgodi, če ne bo predvidenih 50.000 gostov na leto?” je bil skeptičen Miklavc, ki projektu ne nasprotuje, a se mu zdi 600.000 evrov prehudo breme. Kristančič pa je ogorčen zlasti nad tem, da ni bil svet občine prvi vprašan, ali soglaša z drago idejo. In tudi Ivan Peršolja (SDS) je menil, da potrebujejo natančnejšo finančno konstrukcijo.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano