Službe jih nima že več kot 6000
Novogoriški mestni svet je včeraj prisluhnil podatkom o lanski nezaposlenosti na severnem Primorskem in v Mestni občini Nova Gorica. In med razpravo so na dan izbile tudi številne kritike tako na račun koristnosti dela zavoda za zaposlovanje na eni strani, kakor tudi na račun odzivnosti nezaposlenih na drugi.
Med razpravo o nezaposlenosti so “padale” tudi kritike na račun zavoda za zaposlovanje
NOVA GORICA> Nezaposlenost po besedah vodje severnoprimorske območne službe zavoda za zaposlovanje Lučile Hvala že nekaj let narašča tudi v Mestni občini Nova Gorica, ne le na Ajdovskem oziroma v regiji. Včeraj so na severnem Primorskem našteli že 6060 registriranih posameznikov brez službe, je Hvala dejala pred svetniki, hkrati pa poudarila, da je zavod v januarju več nezaposlenim našel delo. Sicer pa so svetniki na mize dobili podatke o lanskih razmerah.
Mestna občina je lani 140.000 evrov dodelila spodbujanju zaposlovanja. Javna dela je sofinancirala s 120.000 evri in 20.000 jih je namenila za enkratne denarne spodbude podjetjem iz določenih panog, ki zaposlijo težje zaposljive ljudi vsaj za eno leto. Na ta način so lani dobili devet novih delovnih mest. Letos bo občina za prvo rezervirala prav tako 20 tisočakov, za javna dela pa 150. Obenem v Novi Gorici pomagajo vsaj ohranjati delovna mesta tudi z neposrednimi spodbudami podjetjem za začetne naložbe, razvoj in promocijo. Temu so lani namenili 261.00 evrov.
Za petino slabše
Konec leta je bilo na severnem Primorskem prijavljenih 5771 nezaposlenih ali 8,7 odstotka več kot decembra 2011, po številu (1691) največ v novogoriški občini, po stopnji nezaposlenosti (14,8 odstotka) pa v ajdovski. Čez vse leto se je v evidenco nezaposlenih prijavilo 5257 ljudi, kar je slaba petina več kot leta 2011. Toda če jih je skoraj tretjina službo izgubila zaradi stečaja delodajalca, kar je po besedah Hvale znatno poslabšalo razmere, ali zaradi odpuščanja iz ekonomskih razlogov, to vseeno ni najbolj poslabšalo statistike. Za to je bila najbolj odgovorna Slovencem najdlje časa poznana fleksibilna oblika dela. Kar 42 odstotkom tistih, ki so lani končali na seznamu nezaposlenih, so namreč potekle pogodbe o zaposlitve za določen čas.
Po drugi strani je območna služba zavoda za zaposlovanje prejela prijave za 5919 prostih delovnih mest. A če na potem službo dobilo 2667 nezaposlenih, kar je več kot leta 2011, so delodajalci prijavili za petino manj delovnih mest kot leto prej in zasedlo jih je za 13,5 odstotka manj ljudi (4207).
Kdo ni zavzet?
Nekateri mestni svetniki so opozorili na posamezne segmente problematike, denimo na to, kakšne službe bi potrebovali glede na prevladujočo nizko izobrazbo nezaposleni v regiji. Vendar med razpravo so se tudi vrstili očitki na račun zavoda za zaposlovanje in nezaposlenih obenem. To je sprožil Miran Müllner (SNS), ki je, kot je dejal, navajal poslane mu izpovedi nekaterih nezaposlenih. V njih tudi na žaljiv način opisujejo delo svetovalk zavoda. “Vsakdo zna po internetu najti zaposlitvene načrte, prošnje. Zakaj so sploh tam,” je bila ena milejših kritik, ki jih je bral svetnik. Kasneje se mu je s pikro na račun zaposlitvenih delavnic pridružila Kaja Draksler (SDS), pri tem pa pribila, da se le odziva na zanjo neprimeren odziv Hvale.
Slednja je namreč očitke odvračala tudi s tem, da je v območni službi zavoda malo svetovalk (27) in so glede na število nezaposlenih preobremenjene, izgorele. Poudarila je, da se pač srečujejo z ljudmi, ki žal niti prijave na prosto delovno mesto ne znajo napisati, zato svetujejo tudi o tem. Izpostavila je, da mnogi nezaposleni nočejo sprejeti služb izven domačega kraja ali okolice: “Za naše nezaposleni je še Ajdovščina predaleč.” Na vprašanja, ne kritike, o usmerjanju otrok v “prave” poklice, pa je odgovorila, da lahko zavod osnovnim šolam pošlje še tako dosti podatkov o deficitarnih poklicih, pa ne bo pomagalo, če bodo straši (sebe ni izvzela) otroke usmerjali v šolanje na gimnazijah.
Na seji je bilo sicer predlaganih nekaj sklepov, ki bi lahko kaj pomagali spopadati se z razmerami, a noben ni bil izglasovan. Občina pa že kaj pomaga.
Tisočaki za pomoč
“Nezaposlenim in socialno šibkim občanom lahko pod določenimi pogoji nudimo enkratno denarno pomoč, subvencioniramo najemnino, doplačujemo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje,” pravi svetovalka za družbene dejavnosti v upravi občine Tamara Simčič.
Za našteto so v Novi Gorici lani porabili okoli 393.000 evrov. Od tega so 80 tisočakov dodelili 301 prosilcu za enkratno denarno pomoč, 145 oziroma 168 tisočakov pa za drugi dve obliki pomoči. Zdravstveno zavarovanje so plačevali v povprečju 420 osebam na mesec, najemnino pa je mesečno subvencionirali 170 prosilcem.
In letos ... “Podatki za januar nakazujejo, da bo prosilcev za posamezno obliko pomoči približno toliko kot lani,” pojasnjuje Simčičeva. V poldrugem mesecu so namreč prejeli 73 vlog za dodelitev enkratne denarne pomoči (lani eno več), februarja so plačala prispevke za zdravstveno zavarovanje 429 upravičencem, januarja pa so 138 prosilcem subvencionirali najemnino. Občina naj bi letos za vse skupaj porabila 420.000 evrov.
AMBROŽ SARDOČ