Slovo Koreje od centralnega ogrevanja?

Odnosi med občino in Spodnjo Idrijo so znova napeti. Tam občini očitajo, da pri njih ne uresničuje napovedanih projektov. V ospredju so težave s prostorom za toplarno, ki bi po gradnji toplovoda največjo stanovanjsko sosesko Koreja rešila stihijskega ogrevanja. Vse kaže, da utegne tudi ta načrt pasti v vodo.

IDRIJA> Zalomilo se je celotnemu načrtu za prehod občine na ogrevanje z okolju prijazno lesno biomaso. Na razpis za koncesionarja za njegovo izvedbo (občina ga je pozimi objavila ločeno za štiri največja naselja) je edina prijavila družba Eko toplota pripravljena urediti ogrevanje v Spodnji Idriji.

Njeno blokovsko naselje Koreja je največje, najbolj strnjeno v občini, zato ekonomsko zanimivo. Je pa tudi najbolj problematično oziroma nevarno. Stanovalci se, kljub zastarelim in neustreznim dimniškim napravam v blokih, ogrevajo, kakor se pač kdo zna in zmore.

Zmanjšali bi porabo

“Centralno ogrevanje z biomaso je optimalna rešitev. Dobili bi nekaj delovnih mest in veliko privarčevali pri energiji. Sedanja poraba bi s 130 padla na 96 megavatnih ur, z vključitvijo Hidria Rotomatike pa še niže. V Idriji spet razmišljamo o ogrevanju z zemeljskim plinom,” je povedal Sever in dodal, da bi bila gradnja plinovoda do Spodnje Idrije predraga.

Ker Eko toplota v kraju sama ni našla 1700 kvadratnih metrov za gradnjo toplarne, se je v iskanje vključila občina, izvedbo pa so odmaknili za tri mesece.

Prostora, kljub dejavnemu iskanju v sodelovanju s krajem in družbo Hidria, še nimajo. Pravzaprav so ga našli v industrijski coni, na pragu Hidrie.

Kolektorjeva družba Koling je pripravljena zamenjati dovolj veliko zemljišče za neurejeno zemljišče Hidrie na Uti v središču Idrije za enako ceno.

S ponudbo je župan Bojan Sever seznanil predsednika KS Spodnja Idrija in predsednika korporacije Hidria Iztoka Seljaka rekoč, da potrebuje odgovor do 31. avgusta, saj so k trimesečnemu odmika izvedbe projekta uspeli dodati le še dva tedna.

Za Hidrio rešitev ni ustrezna

Hidria, ki je zainteresirana za tovrstno ogrevanje, je povedala, da si toplarne v svojem okolju industrijske cone ne želi. Te dni nedosegljiv Seljak pa Severju še ni odgovoril.

Je pa Sever na naše vprašanje, ali se mu zdi enakovredna menjava zemljišč v Spodnji Idriji in Idriji realna in ali vse skupaj ne diši po nadaljevanju spora med Hidrio in občino, odvrnil, da ima vseh sporov dovolj. “Izgubljamo denar, investitorje in naložbe, ki so v korist naših ljudi in občine. S to naložbo smo se ukvarjali leto dni, da smo zagotovili dokumentacijo. Zakaj mislite, da smo to počeli, če ne bi imeli v mislih koristi občanov. Od sporov se distanciram, za Spodnjo Idrijo pa me resnično skrbi,” je povedal.

V pismu Seljaku je vprašanju, ali je KS sama sposobna najti nadomestno lokacijo, dodal, da se bodo morali stanovalci Koreje v primeru odpovedi naložbe z ogrevanjem znajti sami.

Tajnica te KS Metka Ferjančič ni zanikala težav z lokacijo, a upa, da bi jo, sicer nekoliko oddaljeno od kraja, le lahko našli. “A to naložbo vendarle vodi občina,” je dodala.

“Občinska uprava je vložila vse svoje moči v pregled primernih lokacij do Kanomlje. Na vseh dovolj velikih smo trčili na prometno nedostopnost, bližino voda ali komunalne infrastrukture. Verjemite, da bi bilo tudi za nas bolje, če bi našli 'neodvisno' lokacijo,” pa je dodala direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planic.

Iščejo se realna tla

Rešitev se zdi idealna. Spodnja Idrija bi dobila nujno potrebno centralno, čisto ogrevanje. Idrija in navsezadnje tudi Hidria bi se rešili sramote, ki je predstavlja razpadajoč Hidriin kompleks na pragu novega doma upokojencev na Uti.

A Hidria je občini to zemljišče že ponudila po ceni 350 evrov za kvadratni meter, občina pa ga ceni na 48 evrov za “kvadrat”. Obe oceni so sicer izdelali “strokovnjaki” pooblaščenih cenilskih organizacij in s cenama, tako se zdi, naračunali predvsem razdaljo, ki loči občino in Hidrio oziroma njuno nezmožnost dogovarjanja.

SAŠA DRAGOŠ

---