Remiza: ima občina asa v rokavu?

Lastniku novogoriškega centra Supernova in nekdanje železniške remize ob njem v mestni upravi ne bodo dali soglasja za “priklop” te stavbe na mestne ulice, ker še zmeraj ni zgradil rondojev za dostop do centra, izpolnil pa ni niti drugih obvez.

Morda bi konec meseca jasno, kaj se bo dogajalo s tehniško dediščino ob Supernovi Foto: Leo Caharija
Morda bi konec meseca jasno, kaj se bo dogajalo s tehniško dediščino ob Supernovi Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > S tem bi občina lahko prekrižala tudi načrte, da bi ves prostor v remizi zasedla še ena trgovina.

Vodstvo mestne občine je včeraj predstavilo svoj pogled na “zadevo remiza”. Ocenilo je napoved, da bo ves prostor v tej stavbi, ki stoji tik ob nakupovalnem središču Supernova v Novi Gorici, zasedel diskont s pohištvom Dipo, kakor tudi, kako namerava poravnati še neporavnane račune z vlagateljem v trgovski center, torej s skupino m2 (graditelj centra) oziroma družbo Immorent, ki je objekt financirala.

Idej ni manjkalo

Novogoriški župan Matej Arčon sicer meni, da v spomeniško varovano remizo trgovina s pohištvom ne sodi. Hkrati pa poudarja, da stavba ni last občine.Ta torej o njeni usodi ne more odločati, je pa res, da lastniku oziroma vlagatelju v Supernovo podrobni prostorski načrt občine (OPPN) za območje centra preprečuje tam delati karkoli. Med drugim je dolžen ohraniti polkrožno stavbo in nekaj prostora v njej nameniti kulturnim dejavnostim. Če bi vso zasedla prodajalna, bi bil kršen OPPN, ki je sicer najbrž že kršen drugače. A načrt ne opredeljuje, kolikšen delež remize naj ostane na voljo za kulturo.

“Moram povedati, da so lastniki tudi sami prišli k nam, predlagali določene vsebine za remizo in nas prosili za mnenje, ali so primerne. Pomnim, da je bilo govora o restavraciji s koncertno dvorano, večnamenskem prostoru, galeriji ... Mi smo jim povedali, da bi tam želeli programe, povezane z bohinjsko progo, s tehniško kulturo,“ je razlagal Arčon. Porodila se je ideja, da bi občina najela del rotunde, a nato, pravi župan, “so pogovori pri tem ostali, ker imamo odprte zadeve iz medsebojne pogodbe.”

Obljube, nato pa ...

Kot je znano, gre za nekaj let star sporazum med občino, Immorentom in Primorjem. Slednja so oprostili plačila komunalnega prispevka za gradnjo Supernove in stanovanjske četrti Majske poljane južno od centra, ki naj bi jo sezidalo potem propadlo Primorje. Podjetji sta v zameno obljubili predvsem urejanje določene infrastrukture. Immorent (oziroma m2) bi moral dostop do trgovin s Prvomajske ulice urediti z rondojema, posodobiti del ulice, skupaj s Primorjem obnoviti bližnji glavni vodovod in zgradil odvodnik deževnice v Sočo.

Določene zaveze si je naložila tudi občina. Vseh še ni izpolnila, je povedal Arčon: “Mislim predvsem na pridobivanje gradbenega dovoljenja za drugo fazo odvodnika.” A vlagatelj v Supernovo je naredil še manj. “Občini ni dal še nič,” trdi župan, ki sicer pravi, da so zavarovani z bančnimi garancijami, tiste od Primorja pa so pred stečajem unovčili.

Uprava mestne občine je včeraj tudi napovedala, da bodo le nadaljevali pred nekaj leti prekinjeno gradnjo nove, večnamenske stavbe za Varstveno-delovni center Nova Gorica (VDC). To je naložba, ki jo v razmerju 60:40 financirata ministrstvo za delo in občina. Gradnja je zastala, ker je prvotno izbrani graditelj šel v stečaj. Občina in država pa sta se le dogovorili, da bo prva vodila naložbo. Za to ime zdaj vsa soglasja iz Ljubljane in izbirala bo nadomestnega graditelja.

As v rokavu?

Toda ... “Sam take pogodbe ne bi podpisal. Je ohlapna! In ostajajo odprte zadeve, ki jih mora vlagatelj v Supernovo dokončati,” razlagal Arčon. Izkazalo se je zlasti, da so slabo opredelili vrednotenje obveznosti treh partnerjev, po drugi strani pa se je občina obvezala omogočiti gradnjo Supernove in Majskih poljan skoraj brez zadržkov.

Nastala razmere pa so lahko zdaj celo as v rokavu, tudi ko gre za usodo remize. “Z vlagateljem se bomo srečali konec meseca. Interes nam je najti mirno rešitev. Dogovoriti se moramo in zaključiti pogodbene obveznosti. Ko bomo to rešili, pa se bomo skušali dogovoriti tudi o remizi,” je povedal župan.

Gre za to, razlagajo v upravi občine, da jih je lastnik remize zaprosil za soglasje k projektni dokumentaciji za to stavbo in priklop na mrežo mestnih ulic. In zato ... “V tem trenutku lahko rečem, da bomo kot občina naredili vse, da ne izdamo soglasja za priklop, Ker mislim, da niso izpolnjeni vsi pogoji v skladu s sprejetim prostorskim aktom,” je dejal Arčon.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano