Puntarski dnevi v spomin na Tolminski punt

Puntarski dnevi, ki bodo med 4. in 6. julijem, bodo osrednja turistična prireditev ob letošnji 300. obletnici tolminskega punta, ko bo Tolmin ponovno zaživel v puntarskem duhu. Občina Tolmin je v sodelovanju z različnimi partnerji pripravila bogat in zanimiv program, ki bo za obiskovalce brezplačen, so sporočili iz Občine Tolmin.

TOLMIN > Organizatorji so pripravili tridnevni program z mednarodnim baročnim taborom puntarjev in cesarjeve vojske, festivalom KROG s tržnico lokalnih pridelkov in dobrot, gastronomije, rokodelstva ter domače obrti, degustacijami, mnogobojem, zgodovinsko animacijo, tradicionalno kuhinjo ter kulturnim in športnim programom.

Med zanimivejšimi dogodki na prireditvi bodo za obiskovalce zagotovo tisti, ki bodo prikazovali življenje v času pred puntom in razloge za začetek upora kmetov. Z njimi bo prepleteno sobotno dogajanje, ki se bo pričelo s prihodom tolminskega grofa Jakoba Antona Coroninija z grofico. Semanji dan bo izkoristil tudi dobičkarski dacar Bandelj, ki bo med trgovci izsiljeval visoke davke. S sabo bo pripeljal cesarske vojake, ki ga bodo navidezno mirni v svojem taboru na Brajdi ščitili pred jeznimi domačini. Vendar pa se bodo ob njih trdno utaborili tudi domači strelci, ki bodo pozorni na vsak gib cesarjevih.

Ne bo šlo brez upora in bitke

Oboji bodo zabavali obiskovalce z baročnim programom. Semanji dan pa “ne bo dočakal noči brez upora in bitke”.

Občina Tolmin je prireditev pripravila s partnerji ter različnimi društvi in ustanovami v občini, sofinanciran pa je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Praznovanje v spomin na 300-letnico Tolminskega punta se je pričelo že lani z različnimi strokovnimi predavanji v Tolminskem muzeju, nadaljeval z osrednjo prireditvijo 24. marca letos, različnimi predavanji in razstavami ter predstavitvijo spominske poštne znamke. Po turistični prireditvi pripravljajo v jesenskem času še dva koncerta ter mednarodni simpozij o tolminskem puntu.

Veliki tolminski punt se je začel 27. marca 1713. Upor, ki je zajel Tolminsko, Goriško in nekaj malega Kranjske, se je začel zaradi zvišanja državnih davkov na prodajo mesa in vina, uperjen pa je bil proti cesarju oz. državnim organom.

Množični upor

Takratni dacar Jakob Bandel iz Solkana je od kmetov pobiral več, kot je zahtevala država, in ker ti niso zmogli tolikšnih obveznosti, jih je dal zapreti. Druge kmete je to razjezilo do te mere, da so sprožili kmečki punt. Upor se je začel pod vodstvom Ivana Gradnika iz Ročinja z množičnim pohodom približno 500 Tolmincev v Gorico, da bi osvobodili kolege. Punt je zatrla najemniška vojska, enajst voditeljev pa so obsodili na smrt in usmrtili med 20. in 23. aprilom 1714 v Gorici.

To je bil zadnji večji kmečki punt na Slovenskem in je v marsičem že napovedoval družbene spremembe, ki jih je nekaj desetletij pozneje začela uvajati Marija Terezija in so dosegle vrhunec z marčno revolucijo leta 1848. Vedno večja družbena razslojenost, pri kateri meje med posameznimi stanovi niso bile več tako jasno in trdno začrtane, razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi pa se je neprestano povečeval, je klicala po preureditvi družbe. Skrajni odziv na obstoječe družbene razmere je bil množični upor.

STA

---