Priča minulega časa

Potem ko je od Šrgalove domačije na Kovku že pred leti ostal le kup ruševin, se je Hieronim Vidmar s Turistične domačije Sinji vrh odločil postaviti njeno repliko in tako ohraniti podobo nekdanje stavbne dediščine in življenja na Gori tudi prihodnjim rodovom.

Hieronim Vidmar v izbi Šrgalove domačije  Foto: Alenka Tratnik
Hieronim Vidmar v izbi Šrgalove domačije  Foto: Alenka Tratnik

KOVK> Zdaj je v hiši na ogled zbirka starega orodja in opreme, iz črne kuhinje diši po klobasah in polenti, na podstrešju pa je mogoče tudi prespati. “To je bila že dvajset let moja velika želja. Kot otrok sem bil pogosto v Šrgalovi domačiji, poznal sem njene zadnje stanovalce in tudi kasneje me je gnalo, da bi jo ohranili kot podobo nekega drugega časa na Gori. Ko so od originalne domačije nekaj kilometrov stran od tu ostale le še ruševine, iz katerih poganja bezeg, sem se odločil, da postavim njeno repliko. Da ohranim spomin na nekdanje življenje na Gori in obogatim etnološko ponudbo domačije Sinji vrh,” pravi Hieronim Vidmar, gospodar Turistične domačije Sinji vrh, ki vstopa že v 22. leto delovanja.

K sreči je še pravi čas uspel narediti natančne izmere. Etnološka zbirka Šrgalova domačija na Sinjem vrhu je skoraj natančna kopija prvotne domačije, Vidmar ji je dodal le pol metra v višino in s tem uredil prostor za tri podstrešne sobice, nekaj novosti je tudi pri materialih in v podrobnostih, ki pa so očem obiskovalcev skrite. S pšenično slamo krita domačija ima tako kot originalna lesena okna in žlebove, le da so ti namesto iz smrekovega iz akacijevega lesa. Sicer sodoben omet je nametan po starem. Pred domačijo je vodnjak.

Za razliko od originala, ima etnološka zbirka Šrgalova domačija kamnit dimnik, zidan v hrib, po zgledu še nekaterih domačij na Gori. Prvotna hiša dimnika ni imela, dim pa se je iz odprtega ognjišča v črni kuhinji valil pod streho in od tam skozi špranje na prosto. V pritličju domačije sta ob kuhinji z odprtim ognjiščem še izba z zidano krušno pečjo in manjša soba ali kambra, iz hiše pa že diši po domačih klobasah in polenti.

Vidmarjevi so sami in ob pomoči gradbenih strokovnjakov ter zidarskih mojstrov Žgavec, ki sta bila kos zidanju po starem, objekt dokončali lani. Zdaj so v domačiji uredili še tri podstrešne sobe in kopalnico, pravo dušo pa ji daje bogata zbirka starega orodja in opreme.

Del zbirke so tudi fotografije, ki jih je v pravi Šrgalovi domačiji pred skoraj štirimi desetletji posnel Naško Križnar, dokumentacijo pa hrani Goriški muzej. “Večina orodja je iz teh krajev, nekatere predmete smo imeli že prej v zbirki, nekatere nam je odstopil Goriški muzej, veliko stvari pa so nam prinesli obiskovalci,” pojasnjuje Vidmar. ALENKA TRATNIK


Najbolj brano