Pregledali bodo vse dimnike, da preprečijo nove požare

Koncesionar za dimnikarsko službo Ekoenergetika že pregleduje kovinske dimnike, ki so bili na Bovškem nameščeni po potresu 2004. Z odpravo morebitnih napak se bodo izognili podobnim neljubim dogodkom, kot je bil nedavni požar pri dimniku v bloku Brdo 69, kjer je zgorela tretjina povsem novega ostrešja.

BOVEC> Ker je bilo ob tem primeru slišati precej kritik, tudi s strani gasilcev, da so kovinski dimniki problematično narejeni in da so že večkrat gasili manjše požare ob njih, smo vodjo državne tehnične pisarne (DTP) Stanislava Beguša vprašali, kdo jih je gradil, kdo nadzoroval izvedbo in na koncu dal pozitivno mnenje.

Kot pravi, v primeru teh dimnikov in tudi v bloku Brdo 69, sanacije in kontrole ni opravljala ista pravna oseba. “Lastniki so izbrali izvajalca, v tem primeru Piramido Impex, ki je izdelal elaborat sanacije, ki sta ga kontrolirala DTP in dimnikarsko podjetje. Dimnik je postavilo podjetje Piramida Impex, strokovni nadzor nad izvedbo je opravljala DTP, na koncu pa je o njegovi ustreznosti dal pozitivno mnenje koncesionar za dimnikarsko službo,” način dela pojasnjuje Beguš.

Vratca so bila odprta

Upati je, da bo preiskava razkrila vzrok požara, ki je zelo prestrašil stanovalce in ki se le zaradi hitrega posredovanja gasilcev v vetrovnem vremenu ni razširil v stanovanja ali na sosednje strehe. So pa poleg gasilcev tudi zaposleni v DTP, ki so bili po naključju takoj na kraju samem videli, da so bila vratca na dimniku odprta, seveda pa ne morejo soditi, kdaj so se odprla in je zato težko karkoli sklepati.

Beguš še pojasnjuje, da so klasični zidani dimniki potresno zelo ranljivi: “V okviru sanacije po prvem potresu leta 1998 smo zaradi kulturno varstvenih pogojev morali ponovno graditi zidane dimnike, kar pa se je ob drugem potresu leta 2004 pokazalo kot zgrešena odločitev, saj so se ponovno porušili. Zato je prišlo do odločitve za nameščanje kovinskih troslojnih dimnikov, ki so bolj fleksibilni in potresno neproblematični. Strošek za take dimnike in za zidane dimnike je približno enak.”

Po potresu leta 2004 so v okviru potresne obnove sanirali 467 dimnikov in streh. “Koliko od tega je bilo kovinskih dimnikov, ne vemo natančno. Večinoma so bili v kovinski, armirani montažni ali v armirani zidani izvedbi,” pojasnjuje vodja DTP. Kot pravi, jih je saniralo okoli 20 gradbenih podjetij, ki so bila usposobljena za popotresna dela. Izvajalce so s seznama izbirali lastniki objektov. Ti so po ogledu in v skladu s priporočili dimnikarskega podjetja naredili elaborat in predračun. Strokovni nadzor nad izvedbo je opravljala DTP, primopredaja pa je bila možna le ob pridobitvi pozitivnega mnenja lokalnega koncesionarja za dimnikarsko službo.

V dimnike niso posegali

Dimnike so popravili takoj po potresu, da ne bi prišlo do dodatne škode in zamakanja. Celovita obnova je sledila pozneje, ker je bilo treba izdelati elaborate. V primeru bloka Brdo 69 so jo izpeljali v minulih dveh letih, stanovalci so se po enoletni razseljenosti v svoja stanovanja vselili lani novembra. “Pri tej sanaciji, ko so stanovalci hkrati s svojim denarjem zamenjali še streho, se v dimnik ni posegalo,” pojasnjuje Beguš.

Kako je možno, da gre dimnik kar skozi leseno streho, ki je le nekaj milimetrov odmaknjena, pa komentira: “V času obnove je bila takšna tehnična izvedba dopustna, kar je potrdil tudi koncesionar. Dimnik je namreč troslojen, sestavljen iz notranje cevi, sloja kamene volne, ki je toplotni in požarni izolator, in zunanjega kovinskega plašča. Ob primopredaji so bila čistilna vratca ustrezno vgrajena in zaprta. Dimnik je bil osem let v uporabi brez kakršnihkoli problemov.” Koncesionar za dimnikarsko službo jih mora vsako leto pregledovati in vzdrževati. Zaradi varnosti je pomembna tudi kontrola različnih kurišč v bloku, ki se skozi čas lahko spreminjajo.

NEVA BLAZETIČ

---