Posebnež je enakopraven član

Razstava o avstro-ogrskem letalstvu na soški fronti, ki so jo zaradi obsežnosti gradiva postavili v Kobariškem muzeju in fundaciji Pot miru, prinaša vpogled v manj znan, a še kako atraktivni del velike vojske, zbrane ob Soči. Tokrat so pogled usmerili v nebo, v pionirje letalstva oziroma v “vražje fante v letečih škatlah”.

Soavtor razstave Željko Cimprič (desno) je z raziskovanjem ugotovil,  da so imeli piloti samo 50 odstotkov možnosti za to, da so dočakali starost Foto: Neva Blazetič
Soavtor razstave Željko Cimprič (desno) je z raziskovanjem ugotovil, da so imeli piloti samo 50 odstotkov možnosti za to, da so dočakali starost Foto: Neva Blazetič

KOBARID > Na dnevu odprtih vrat so v soboto predstavili muzejske novosti in priprave na bližajočo stoletnico začetka Velike vojne.

Letošnje leto je za Kobariški muzej, ki kot posebnež živi zgolj od prodanih kart, prelomno. “Po premagovanju številnih ovir smo se vpisali v razvid muzejev in pridobili pooblastilo za opravljaje državne javne službe za predstavljanje prve svetovne vojne za celo Slovenijo,” je s sodelavci zadovoljen direktor muzeja Jože Šerbec. “Dobre plati samostojnosti in nadpovprečne obiskanosti na eni strani in včasih že kar stigmatizacija naše d.o.o. na drugi strani nas spremljajo 23 let. Z ukinitvijo muzejske mreže leta 2008 se je ponudila zakonska možnost, da posebnež postane enakopravnejši član družine slovenskih muzejev.”

Več poti do denarja

V veliko oporo je bila, kot pravi Šerbec, “žlahtna birokratinja”, sekretarka na direktoratu za kulturno dediščino Nada Zorn, ki se je kot članica programskega sveta Kobariškega muzeja natančno seznanila s posebnostmi, delom in uspehi muzeja. Za njeno podporo so ji v soboto kot dvajseti po vrsti podelili častno članstvo. “Na tej poti, ki ni bila enostavna, saj so v soški dolini in v muzejski sferi nekateri odkrito oporekali, sta bila naša zaveznika tudi kobariška županja Darja Hauptman in predsednik programskega sveta Silvester Gabršček,” se jima zahvaljuje. Poslej bodo lahko sodelovali na bistveno večjem številu razpisov kot doslej.

Ob prisotnosti številnih uglednih gostov je Šerbec med opravljenimi nalogami izpostavil najpomembnejše. Prenovili so multivizijo in dosedanjim osmim dodali še hebrejski, ruski in hrvaški prevod. Namestili so fotovoltaično elektrarno, pripravljajo se na vgradnjo toplotne črpalke. Za te naložbe so dobili tudi denar EU. V javno zasebnem partnerstvu z občino so razširili toaletne prostore, kar je bilo zaradi velikega števila gostov nujno. Pripravili so enajst muzejskih večerov, izdali so knjigo Dnevnik Alojza Harla, z razstavo Velika vojna v Krnskem pogorju so gostovali v Skopju in zasnovali so aktualno razstavo o letalstvu.

Priprave na stoletnico

Z več sestanki doma in v tujini se že pripravljajo na stoletnico začetka prve svetovne vojne prihodnje leto.

Predsednik slovenskega nacionalnega odbora za priprave, obrambni minister Roman Jakič, je kot slavnostni govornik poudaril, da bo okrogla obletnica in za tem še štiri leta priložnost, da bodo zlasti mlade generacije seznanjali s sporočilnostjo miru in nesprejemljivostjo vojnih konfliktov.

Avtorji razstave Mitja Močnik, Matjaž Ravbar, Jože Silič in kustos Kobariškega muzeja Željko Cimprič so z zanimivim besedilom in izjemnimi fotografijami približali manj znano vojskovanje na nebu. To je bilo tako zelo drugačno, da mu po vsem svetu namenjajo posebne muzeje, knjige in filme.

Zaton letalskih vitezov

“Kaj je mlade ljudi gnalo, da so se prostovoljno javljali na tvegane naloge?” se sprašuje Cimprič in odgovarja: “Vsekakor ne sovraštvo do nasprotnikov, ki so jih doživljali kot tekmece na nebu in jim izkazovali spoštovanje. Na prvem mestu je nedvomno pradavna človeška želja po letenju, ki je, paradoksalno, postala uresničljiva prav zaradi vojne. Šlo je za izziv, tudi za priložnost, da mladi piloti postanejo občudovani junaki.” Proti koncu vojne je množična proizvodnja letal ter izpopolnjena oboroženost pomenila slovo poslednjih “vitezov” v letalstvu in napovedala vlogo vojnega letalstva v prihodnjih vojnah.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano