Po vaseh na Goriškem se obetajo čistilne naprave

Na goriškem podeželju naj bi ob pomoči EU razmeroma kmalu zidali nekaj čistilnih naprav odplak. Toda nekatere naprave, ki tam stojijo že dalj časa, še niso dobro izkoriščene, ker si marsikdo zaradi različnih razlogov ne uredi obveznega priključka na novo kanalizacijo. Pa so tudi za te naložbe porabili denar EU...

Filtrom in podobnim strojem na robu Prvačine  “surovine”  ne dajo
Filtrom in podobnim strojem na robu Prvačine “surovine” ne dajo 

GORIŠKA> Za primer smo vzeli kanalizacije in čistilne naprave za Medano, Prvačino in Dornberk ter za Bilje. Naprave delujejo, a še niso povsem izkoriščene, pravita direktor novogoriške družbe Vodovodi in kanalizacija Miran Lovrič in član vodstva Mitja Gorjan. Podjetje omrežja vzdržuje, jih pa več let po izgradnji še ne upravlja in ljudem nič ne zaračunava.

Na Goriškem ne manjka na pol narejenih kanalizacij, ki jih bo treba v prihodnje dokončati - s čiščenjem odplak vred. Ponekod, kjer gradnja omrežja ni ekonomična, se bo lahko uredilo male čistilne naprave, denimo za skupine hiš, pravi Gorjan. In dodaja, da je podjetje za občine ožje Goriške pripravilo ustrezne programe opremljanja naselij: ”Popisali smo stanje in ocenili, koliko denarja bi morali vložiti v kanalizacije.” Zneski sicer niso dokončni, a tudi ne nizki. Brez pomoči EU ne bo šlo.

Čas rane celi

Medanski sistem, grajen leta 2009, najbolje “napreduje”. Bi pa že moral služiti vsem hišam vzdolž glavnih cevi. “Čistilno napravo smo poskusno zagnali. Nato pa ljudi pozivali, naj si uredijo priključke,” je pred časom pojasnil Dejan Rusjan, vodja oddelka občine Brda za okolje in prostor. Kajti posluževati se razpoložljive javne kanalizacije je predpisana dolžnost.

Toda strošek priklopa marsikoga odvrne. In ovira je lahko tudi to, kako se ljudem predstavi gradnjo omrežja in kako izvede, pravi predsednik KS Medana Boris Srebrnič. Pojasnil je, da so nekatere površine po izkopih ostale neurejene in tedaj med gradbinci ni bilo nikogar, ki bi se o tem pogovarjal s krajani. Slednji so hkrati računali na izdatnejšo pomoč pri urejanju priključkov, a po oceni Srebrniča jim je občina šla na roko. Kanalizacijo je čim bolj približala hišam in pomagala tudi drugače.

“Počasi se ljudje priključujejo. Kolikor mi je znano, to ne velja le za nekaj hiš v vaškem jedru. Izkazalo se je, da prisila ni dobra. Bolje je pustiti času čas,” je dejal Srebrnič. Gorjan pojasnjuje, da ima čistilna naprava uporabno dovoljenje in je izkoriščena morda že 70-odstotno. Omrežje deluje. Ni pa zajelo vseh hiš v Medani in Srebrnič meni, da bi ga zaradi velikosti čistilne naprave lahko kaj razširili proti Plešivemu.

Jih bodo prehiteli sosedje?

Do naprave v Biljah, zagnane leta 2005, vodi le kanal pod glavno cesto skozi vas. Izkoriščena je več kot polovično, pravi Gorjan, predsednik KS Bilje Istok Saunig pa: “Deluje, a služi le deset do 15 odstotkom možnih priključkov. Nekateri tega nočejo. Morda je kriva cena, morda se bojijo plačevanja kanalščine.” Krajevna skupnost je od občine zahtevala, naj najde koga, ki bo v paketu uredil vse priklope na cev pod glavno cesto in ljudem izstavil račune. “Sicer smo le pobrali denar EU in zgradili napravo, ki ne služi nikomur,” opozarja Saunig. Med tem so Vodovodi občini poslali seznam teh priključkov.

Saunig tudi meni, da bi morala občina določiti rok za obvezni priklop. Hkrati poudarja, da kanalizacija sploh ne vodi do okoli 40 odstotkov gospodinjstev. Po oceni Gorjana jo bo občina lahko dograjevala, a ne tako kmalu, odgovarjajo v občinski upravi. Zdaj ima prednost omrežje za Miren, občinski proračun predvideva šele projektiranje nadaljnjih del v Biljah.

Priklop na javno kanalizacijo je obvezen, pojasnjuje ministrstvo za okolje. Kanale pa so občine dolžne zgraditi zlasti na gosteje poseljenih območjih. Pristojne so podrobneje opredeliti obvezo priklopa in preverjati spoštovanje zapovedanega. Slednje velja tudi za upravljalce omrežij, pravijo v ministrstvu.

Že leta prazni kanali

Najstarejša od treh pa je čistilna naprava za Prvačino in Dornberk, ki so ji kasneje dolgo in ob jezi krajanov dodajali kanalizacijo. Gorjan je povedal, da so prevzeli nedelujočo napravo: “Skušamo jo vzdrževati in vsaj deloma očistiti redke odplake, ki pritečejo vanjo.” Skupaj z Lovričem sta kritična: del omrežja je zgrajen neustrezno. In četudi je občina ob napravi, ki deluje, ko je obremenjena do določene mere, po vasi “vlekla” cevi, se ni v zadostni meri uredilo priključkov. “Nihče se ni ukvarjal s tem, od kod bo naprava dobivala 'surovino'” je slikovit Gorjan.

Oviro vidi tudi v zahtevni gradnji teh omrežij, ker terjajo rušenje in nato popravljanje druge infrastrukture, posege na zasebne parcele… Zlasti pa sogovornika iz Vodovodov pogrešata predpise, ki bi bolje opredeljevali prisilne ukrepe zoper tiste, ki jim ni do priklopa na kanalizacijo.

Po besedah Lovriča so občini predstavili, kaj storiti v Prvačini. Napoveduje sestanke. V preteklosti so med drugim predlagali, da bi priključke gradili hkrati in krajanom zaračunali povprečni znesek. AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano