Po Terčeljevih poteh ljubezni do vina

V začetku septembra je enolog dr. Dušan Terčelj praznoval visok jubilej, 90-letnico. Vipavskemu rojaku ter spoštovanemu učitelju, mentorju in kolegu so v Vipavskem hramu predstavniki domače, koprske in sežanske kleti pripravili priložnostno svečanost.

VIPAVA > “Številnim ste pokazali, kako hoditi po poti ljubezni do vina,” je ob dobrih željah na srečanju v Vipavskem hramu 90-letniku Dušanu Terčelju uvodoma dejal direktor tamkajšnje zadružne kleti Boris Jež in jubilantu polaskal, da je s svojim delom nasledil Matijo Vertovca. Terčeljev dolgoletni sodelavec, Kraševec Miran Vodopivec, je poudaril njegovo naklonjenost za predajanje znanja mlajšim kolegom: “Nikoli nas nisi odpravil z 'ne vem' ali 'nimam časa'. Primorskim vinogradnikom in enologom si vedno stal ob strani, da smo štajersko zbadljivko, češ da so bela vina s Primorske dobra le za delavce, spremenili v vrhunsko vinsko zgodbo.” Izpostavil je še Terčeljevo znanstveno, strokovno in publicistično delo ter ga zaradi širokega opusa označil za slovenskega vinskega posebneža.

Vipavski rojak

Dušan Terčelj je bil rojen v Žapužah pri Ajdovščini, kjer je začel šolanje, ki ga je nadaljeval v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v italijanski delovni bataljon, po osvoboditvi pa je študiral v Zagrebu, se izpopolnjeval v enoloških laboratorij doma in v Franciji, zatem pa še magistriral in doktoriral, prav tako v Zagrebu. Najprej je služboval kot enolog v Brežicah, med leti 1952 in 1959 pa v Vinarski zadrugi Vipava, kjer je bil tudi upravnik. Veliko se je ukvarjal s sestavo vin iz primorskih vinorodnih okolišev, doktoriral pa je iz vpliva vinifikacije na obarvanost in organoleptiko kraškega terana. Dušan Terčelj je vodil ocenjevalne komisije na ljubljanskem mednarodnem vinskem ocenjevanju, ob strokovni in znanstveni publicistiki pa med drugimi napisal tudi knjigo Kultura vina na Slovenskem. Je častni občan občine Vipava in prejemnik domačega priznanja za znanstvene dosežke ter visokega priznanja Mednarodne organizacije za vino (OIV).

Mentor mladim

“Ko sem še kot študent hodil po laboratorijih v štajerskih kleteh in oboževal tamkajšnja vina, mi enologi niso želeli nič povedati. Iz prve službe v Brežicah so me poslali v laboratorij Slovenijavina v Ljubljano in sem ves mesec smel le sedeti v kotu. Takrat sem se odločil, da sam ne bom tak, da bom k vsakomur pristopil kot enak k enakemu in bova skupaj reševala težave,” je v iskrem nastopu v Vipavi povedal Dušan Terčelj. “Tako je rezultat mojega dela to, da so mlajši prehiteli učitelja,” je pribil.

Spomnil se je svojega prihoda v službo v domačo Vipavsko dolino. “Prišel sem pred trgatvijo leta 1952. Kranjski trg ni bil zadovoljen z našimi vini in moja naloga je bila, da jim ponudimo ustrezen pridelek. Seznanil sem se z delom v vinogradu in kleti in ostro postavil stvari s ciljem, da ne bomo pridelovali več trpkih rjavih vin z napakami. Spremenil sem trsni nabor, saj je bilo v vinogradih preveč masovnic. Naredil pa sem tudi kakšno napako, saj smo skoraj povsem zredčili klarnico, ki je je bilo do tedaj veliko. Za selekcioniranje namreč ni bilo časa, v ospredje smo postavili druge sorte,” se spominja začetkov v Vipavi. Ko je bila zadruga ukinjena, je odšel na Kmetijski inštitut v Ljubljano: “Linija je bila vzpostavljena, v Vipavi so pridelovali vina za širši trg.” Pri modernizaciji je pomagal tudi kletem v Kopru in Sežani, ob koncu svojega nagovora pa je čestital primorskim vinogradnikom, ker so njihova vina na visoki evropski ravni in v marsičem boljša od vin iz drugih slovenskih vinskih dežel.

Terčelju so Boris Jež, Nevijo Pucer in Marjan Colja iz kleti Vipava 1894, Vinakoper in Vinakras ob jubileju podarili olje na platnu domačina Milana Marca z motivom iz Vipavske doline. Svečanosti v Vipavi so se udeležili tudi predstavniki KGZ Nova Gorica, vinske inšpekcije in Univerze v Novi Gorici.SAŠO DRAVINEC

---