Po Gorjupovi Tušar, a cilji so isti

Vlada je dala soglasje k imenovanju pravnika Bogdana Tušarja za direktorja Psihiatrične bolnišnice Idrija. S tem se z mesta direktorice po treh desetletjih poslavlja sociologinja, mag. Viktorija Gorjup.

 Viktorija Gorjup (v ospredju)  po treh desetletjih zapušča povsem prenovljeno bolnišnico
Viktorija Gorjup (v ospredju) po treh desetletjih zapušča povsem prenovljeno bolnišnico 

IDRIJA> Sociologinjo Viktorijo Gorjup je tri desetletja na čelu PBI ohranilo poslovno uspešno in v marsičem vizionarsko delo. Leta 1982 prišla v bolnišnico po “nalogu” tedanjega vodstva občine in komiteja ZK. PBI so pestile številne, najresneje pa finančne težave in pod vprašajem je bila ohranitev statusa regijske bolnišnice.

Sedaj zapušča finančno trdno, drugo največjo psihiatrično bolnišnico v Sloveniji z nadpovprečno usposobljenim 200-članskim kolektivom. PBI ima najsodobnejše pogoje za zdravljenje v treh iz bivših italijanskih vojašnic, v dobršni meri z lastnim denarjem prenovljenih stavbah, vpeljane standarde odličnosti, povprečno oceno zadovoljstva pacientov 4,3 in med sorodnimi bolnišnicami najbolj skrajšano ležalno dobo. Ob ustanovitvi pred 55 leti so pacienti v PBI bivali povprečno leto dni, lani pa le še 37 dni.

Zato pa je pacientom (od približno 1600 na leto jih je tri četrtine iz Primorske) na voljo vse več ambulant v domačih občinah in možnosti za pobolnišnično skupnostno psihiatrijo. Z roko v roki s strokovno ekipo, skoraj tri desetletja na čelu s pokojnim primarijem dr. Jožetom Felcem in v zadnjih letih z mag. Markom Pišljarjem, je Gorjupova vsebinsko in s posodabljanjem pogojev sledila skupni viziji sprememb iz malo da ne zaporniške v odprto, skupnostno skrb za obolele.

Odpiranju in približevanje psihiatrije pacientom namerava ostati zvest tudi novi direktor Bogdan Tušar, minulih pet let vodja splošnega sektorja bolnišnice. To pomeni, da bodo ob ambulantah, ki že delujejo na Primorskem in v zadnjih letih v Logatcu in Žireh, odpirali nove. Za preventivo, zdravljenje in predvsem psihosocialno obravnavo v skupnosti, ki obolele ali zazdravljene ohranja v domačem okolju in preprečuje vračanje v bolnišnico. “Med prednostnimi cilji so utrditev celovitega sistema strokovne in poslovne odličnosti, nadaljnje zniževanje ležalne dobe s podporo mreže izven bolnišničnih služb, utrjevanje zavoda kot učne baze za vse poklice, predvsem pa odpravljanje stigme in družbene izločenosti oseb z duševnimi boleznimi,” poudarja.

Zlasti pri odpravljanju pereče in v gospodarski krizi še poudarjene izločenosti obolelih, si kot pravnik, ki je z Gorjupovo sodeloval pri oblikovanju nove področne zakonodaje, obeta dragoceno pomoč svojih izkušenj. Kot pravi, trdno verjame v eno najbolj znanih misli dr. Felca, da je vsak kraj in vsako okolje le toliko zdravo, kolikor drugačnih zmore sprejeti medse.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano