Otroški koraki drzne vizije
Ob sprehodu v živo med ostanki rimske vojaške utrdbe Ad Pirum v Hrušici pri Podkraju in obisku muzejske sobe si lahko obiskovalci arheološkega parka odslej v infokiosku privoščijo virtualno bližnjico v osrčje trdnjave. To so prvi koraki do vizije, da bo najdišče zaživelo kot produkt za kulturni turizem.
HRUŠICA
> Narodni muzej Slovenije je v okviru projekta Arheološki parki severnega Jadrana, v sicer majhni muzejski sobi nad gostilno Stara pošta v Hrušici, ob klasične eksponate in didaktične pripomočke postavil infokiosk.
Trdnjava je bila dolga 250 in široka do 75 metrov, obdajalo jo je 2,7 metra široko obzidje, ki je bilo sprva visoko okoli osem metrov in utrjeno s stolpi. Ozek prehod jo je delil na spodnji in zgornji del. Slednji je služil za umik v stiski in za pašo. V spodnjem delu pa so bili prostor za bivanje vojakov, delavnice, poštna postaja in cisterna. V trdnjavi naj bi lahko hkrati prenočilo okoli 500 vojakov. Čez sedlo jo je sekala cesta Oglej-Emona, vhoda so ščitila vrata, obdana z visokima stolpoma. V petem stoletju so utrdbo opustili, v srednjem veku so v njej zgradili cerkev.
Obiskovalcem ponuja virtualno bližnjico do trdnjave Ad Pirum, tudi navidezni sprehod po njej. Hkrati audio vodnik, ki ga je mogoče prenesti na pametne naprave tudi s spletne strani, obiskovalcu ob pravem sprehodu po hrušiškem arheološkem parku, na posebej označenih mestih ponudi zanimivosti o utrdbi ter informacije o več kot 80 kilometrov dolgem obrambnem sistemu Claustra Alpium Iuliarum, katerega del je bila. Ostanki poznorimskega sistema, v katerega sodita Hrušica in Lanišče, so največji rimskodobni spomenik pri nas.
Kdo bo povlekel voz?
V projektni skupini Narodnega muzeja Slovenije, ki jo vodi Andreja Breznik, si želijo, da bi ga z novimi vsebinami in pristopom iz arheološkega najdišča preoblikovali v produkt, zanimiv za kulturni turizem. Šlo bi za nekakšno mešanico muzeja na prostem in doživljajskega parka, pravi Breznikova. “Vendar so to, kar počnemo, otroški koraki do te drzne vizije. Arheološki parki so v tujini produkt z močno tržno pozicijo že več kot stoletje. S projektom smo spodbudili novo razmišljanje in podjetnejše upravljanje z arheološko dediščino,” je povedala.
In poudarja, da so zdaj pred izzivom, kako naprej: “Kajti ni naloga muzeja, da do neskončnosti ureja tujo zelenico, skrbi za tujo lastnino in upravlja najdišče, katerega ni upravljavec. To so naloge, za katere upam, da jih bodo na točki trenutne ureditve in naložbe, ne le finančne, temveč tudi v znanju, prevzeli akterji v lokalnem okolju, ki bodo od tega tudi največ imeli. Lastniki, posamezniki, domačini, lokalna skupnost, nevladne organizacije, podjetja ...”
V soboto ob 16. uri, organizirajo voden ogled po parku. Udeleženci si bodo lahko nato od bliže ogledali replike rimskih oprav in vojaške opreme.
Vodeni ogledi, ki nič ne stanejo
Mogočna trdnjava je bila zgrajena v poznem tretjem stoletju. Še pred njo so Rimljani na tem mestu v začetku prvega stoletja zgradili poštno in preprežno postajo ob novi cesti, ki je iz Ogleja vodila skozi Ajdovščino in čez Hrušico do Emone in naprej proti vzhodu. Danes so vidni le še ostanki nekdanjega branika rimskega cesarstva.
Sodelavci Narodnega muzeja Slovenije so skupaj z zavodoma za varstvo kulturne dediščine oziroma za gozdove, z Inštitutom Ivan Micher in domačini v okviru omenjenega projekta ter ob podpori EU in države pozimi z najdišča odstranili grmičevje, uredili krožno pot po obzidju in postavili klopi. Vsako drugo soboto v mesecu organizirajo brezplačne vodene oglede in različne delavnice, vsako četrto soboto v mesecu pa arheološki treking. Muzejsko sobo je moč brezplačno obiskati od srede do petka, od 11. in 19. ure ter med vikendi od 10. in 19. ure.
ALENKA TRATNIK