Otroci in mladostniki v Idriji so brez aktivnih pediatrov
Pediatrija v Zdravstvenem domu Idrija sloni na dveh upokojenih zdravnicah, specialistkah pediatrije in šolske medicine in, po večletni vrzeli, na dveh kandidatih, ki se za to delo želita specializirati. Zdravstveni dom pa na mesto za specializacijo čaka zaman.
Zdravnica in direktorica Zdravstvenega doma Idrija Urška Močnik si najbolj želi ureditve pediatrije in urgentnega centra Foto: Saša Dragoš
IDRIJA, CERKNO
> Idrijski zdravstveni dom problem pomanjkanja pediatrov deli z dobršnim delom Slovenije izven državnega in regijskih središč. Pediatrov, ki bi bili pripravljeni delati izven centrov, tako rekoč ni. A ko so v Idriji z nemajhnimi napori naposled našli kandidata za specializacijo, zanjo ne dobijo niti enega mesta.
Na spletni strani Zdravniške zbornice, ki razporeja specializacije, je objavljen sicer zastarel podatek, da je prijavljenih 175 potreb po pediatrih (več jih je samo še za anesteziologijo). Sočasno se trenutno po podatkih ministrstva za zdravje sicer specializira 165 zdravnikov, a si večina želi delati v sekundarnem in terciarnem zdravstvu.
Vsa čast upokojencem, a ...
“Pomanjkanje pediatrov je v nebo vpijoč problem. V naših dveh ambulantah nimamo aktivnih pediatrov. K sreči sta v njiju še pripravljeni delati upokojeni specialistki. Na pomoč sta jima priskočili mlada zdravnica in zdravnik iz splošne družinske ambulante. Ta izpolnjuje vse pogoje za specializacijo, je nanjo tudi pripravljen, a mesta zanjo ne dobimo,” je direktorica zdravstvenega doma Urška Močnik prepričana, da bodo pri razpisih specializacij nujne korenite spremembe.
Poročilo Direktorata za zdravstveno varstvo o stanju v primarni zdravstveni mreži ji pritrjuje. V Sloveniji je lani v otroških in šolskih ambulantah delalo 369 zdravnikov (le 243 specialistov pediatrije in šolske medicine) in od teh kar 151 starejših od 55 let, bodisi že upokojenih ali na pragu upokojitve. Zaradi izgorelosti je bilo od vseh polno zaposlenih le 170.
Za Ljubljano dobro, za Idrijo pogubno
Zaradi akutnega pomanjkanja pediatrov izven centrov bi bilo nujno vnaprej določiti, kateremu zavodu je specializacija namenjena. A pediatrične specializacije ostajajo enotne za vse ravni zdravstva. Za nameček se med pet-letno specializacijo specializanti v primarnem zdravstvu usposabljajo vsega pol leta.
“Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za specializacijo iz pediatrije so izjemno zahtevni. To je za Ljubljano, ki ima, podobno kot še nekaj naših večjih centrov, presežek pediatrov in kandidatov za specializacijo, sprejemljivo, a je pogubno, če si iz Idrije,“ Močnikova ni optimistična, da bodo razmere v pediatriji kmalu uredili, kot bi jih morali. Oziroma tako, kot jim je to lani uspelo na vseh ostalih področjih zdravstva.
Potrebovali bi urgentni center
Potem ko so še štiri od sedmih ambulant splošne družinske medicine dopolnili z diplomiranimi medicinskimi sestrami za delo s stabilnimi kronični bolniki, sedaj vse delujejo kot referenčne. S specialistko interne medicine so organizirali internistično ambulanto in z dvema zobozdravstvenima zapolnili vrzel na tem področju. Želijo si le še manjšega urgentnega centra. Ti, kakopak večji, so z reorganizacijo predvideni le v regijskih središčih. Ker sta Idrija in Cerkno oddaljena vsaj uro vožnje po slabih cestah od najbližjih centrov v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju, bi bila vzpostavitev tovrstnega centra po prepričanju Močnikove upravičena, cenejša za državo in pravična do obolelih. Navsezadnje tudi do splošnih zdravnikov, ki sedaj izgorevajo v nujni medicinski pomoči zato, da je ta vsak dan na voljo 24 ur.
SAŠA DRAGOŠ