Okroglica ne sme razdvajati

Obeležje in prireditev z naslovom Tu smo doma v spomin na množično zborovanje na Okroglici pred 60 leti pomenita utrjevanje trajnega spomina na prelomne mejnike slovenske zgodovine in krajev ob slovenski zahodni meji, sporočajo organizatorji. Srečanje bo 7. septembra.

Obeležje ne bo razdvajalo, so prepričani pobudniki obujanja spomina na Okroglico 1953 Foto: Leo Caharija
Obeležje ne bo razdvajalo, so prepričani pobudniki obujanja spomina na Okroglico 1953 Foto: Leo Caharija

BUKOVICA, VOGRSKO > “Prepričan sem, da dogodek ne bo razdvajal, saj ga ljudje sprejemajo za svojega,” je ob včerajšnji predstavitvi proslave ob 60. obletnici množičnega zborovanja na Okroglici poudaril župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik. Kot je pojasnil, je pobuda prišla iz vrst območne borčevske organizacije, projekt je bil javno razgrnjen in glede na odziv je deležen široke podpore javnosti.

Šlo je za pravično mejo

Osrednja prireditev Tu smo doma bo v soboto, 7. septembra ob 11. uri. “Seveda ne bo nikoli več moč mobilizirati tolikšne množice kot pred 60 leti, ko so ljudje z vseh koncev takratne države na Okroglico drli z vlaki, kamioni, avtobusi, motorji, peš ... Dogovorili pa smo se z našimi društvi, ki bodo usmerjala pohodnike, kolesarje in motoriste,” je povedal predsednik organizacijskega odbora prireditve Radovan Rusjan. Organizatorja sta sicer občina Renče Vogrsko in območna borčevska organizacija v sodelovanju z goriškimi občinami.

Tudi Aldo Vuga iz območnega združenja za vrednote NOB Nova Gorica poudarja, da ne gre za čaščenje maršala Tita, ki je na Okroglici spregovoril nepregledni množici 300.000 ljudi in tudi vsemu svetu, kot nekateri očitajo organizatorjem. Sporočilo je mnogo širše, je dodal, to dokazujejo tudi zapisi na prizmah in v knjižici, ki jo je pripravil zgodovinar dr. Branko Marušič.

“Ljudska zborovanja v teh krajih, od velikega romanja na Sveto goro prek šempaskega tabora do Okroglice v letu 1953, so bila za Slovence velikega pomena. Okroglica pa je bil dogodek tudi svetovnega pomena, o tem je pisal ves svetovni tisk,” je povedal dr. Branko Marušič. Spomnil je, da je Tito v svojem govoru predstavil eno od rešitev perečega tržaškega vprašanja, v katerem je predlagal internacionalizacijo Trsta. Izkoristil je priložnost, da je svet opozoril na krivice, ki jih je Italija povzročala Slovencem in na odločenost takratne Jugoslavije, da bo branila tisto, kar ji pripada. Odnosi z Italijo so bili namreč zelo napeti. Do vzpostavitve Svobodnega tržaškega ozemlja sicer ni prišlo, “toda iz Okroglice so izšla pogajanja, ki so leta 1954 pripeljala do Londonskega sporazuma, s katerim je Jugoslavija dobila cono B, Italija pa cono A,” pojasnjuje Marušič.

Od Gorice 1001 do Rožne Doline 1991

Obeležje stoji v urejenem prostoru na robu Okroglice, pri viaduktu hitre ceste med Vogrskim in Tremi hišami. Zasnoval ga je Jernej Kraigher. V 25 metrov dolgo in pet metrov široko ploščad so vpete prisekane prizme s štirimi ploščami, ki spominjajo na šempaski tabor leta 1868, zborovanje na Ajševici leta 1947 in na dogodek v letu 1953. Vklesan lik maršala Tita na eni od plošč bo del sporočila iz leta 1953.

Osnovni napis pa opozarja na obdobja od prve omembe Gorice s slovenskim imenom leta 1001 do dogodkov v Rožni Dolini v osamosvojitveni vojni leta 1991.

Kot je še pojasnil župan Bucik, je ploščad z obebležjem del širšega urejenega kompleksa s tržnico za kmečke pridelke, s športnim parkom in parkiriščem, za kar bo občina odštela 30.000 evrov, pri čemer bo postavitev obeležja stala 19.000 evrov. DK


Najbolj brano