Od tiskarjev do tihotapcev

Idrijski muzej je ob svoji 60. obletnici in ob dnevih muzejev ter družin odprl vrata svojih zbirk nekaj sto obiskovalcem. Lani si jih je vse zbirke in razstave muzeja ogledalo 56.000, kar je dober obisk. Zdaj pa ustanova vse, ki bi jih to zanimalo, vabi, da se ji pridružijo kot soustvarjalci aktualnega projekta o tihotapstvu.

IDRIJA > Tradicionalnemu odprtemu dnevu vseh zbirk in objektov ob mednarodnem dnevu muzejev so kustosi Mestnega muzeja Idrija dodali ogled svojih depojev. Ker želijo v jubilejnem letu svoje delo kar najbolj približati ljudem, so bili več kot 300 obiskovalcev zelo veseli. Njihovega sodelovanja si želijo tudi v pravkar začetem projektu (Pre)tihotapljene antologije.

Tiskar za en dan

Čeprav je bil obisk največji v prostorih s stalnimi zbirkami v idrijskem gradu, so tokrat posebno pozornost namenili Partizanski tiskarni Slovenija na Vojskem. Obiskovalce so povabili, naj se prelevijo v tiskarje. “Vso soboto je bilo živahno. Ko zatopotata še delujoča tiskarska stroja, ti gre kar srh po telesu, in zlasti najmlajši 'tiskarji' so uživali,“ je bil zadovoljen kustos Anton Zelenc. Tiskarno, ki velja za enega najbolj avtentično ohranjenih spomenikov iz obdobja NOB, si je lani ogledalo 1356 ljudi. Skromno število je bilo eno večjih v zadnjih letih.

Čemu tako nizek obisk, ko pa je, denimo, bolnišnico Franja lani obiskalo 20.469 ljudi? “Tiskarna je zelo težko dostopna, ljudje pa danes 'ne znajo' ali vsaj niso pripravljeni toliko hoditi. Prepričan sem, da bi bil to naš najbolj obiskani objekt, če bi stal v Idriji,” meni Zelenc.

Zbirke v gradu si je lani ogledalo 13.532 ljudi, malenkost več kot leto prej. Skoraj podvojil pa se je obisk razstav v obeh grajskih razstaviščih. Ogledalo si jih je 13.351 ljudi. Za malenkost je upadlo zanimanje za tehniško zbirko strojev v jašku Frančišek in rudarsko hišo, podobno tudi za zbirke v cerkljanskem oddelku muzeja in rojstno hišo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.

Osvetlili bodo pojav tihotapstva

Jubilejno leto bodo muzealci sklenili z odprtjem nove stalne razstave Idrija - Almaden, dediščina živega srebra. Pravkar pa kot slovenski partner Muzeja moderne in sodobne umetnosti z Reke začenjajo triletni interdisciplinarno zasnovani projekt (Pre)tihotapljene antologije.

“Za sodelovanje smo se odločili, ker ima zgodovina našega prostora bogato tihotapsko preteklost, ki je povezana zlasti z rudnikom in neposredno bližino rapalske meje. Projekt združuje fenomen tihotapljenja z ustvarjalnostjo in odpira pot moderni umetnosti. S pomočjo različnih znanosti se dotika področja kriminala, prava in gospodarstva,” direktorica muzeja Ivana Leskovec in nosilka projekta, kustusinja Marija TerpinMlinar, vabita, naj se k osvetljevanju tega pojava pridružijo vsi, ki jih zanima vedenje o različnih oblikah tihotapstva, od tistega z drogo do onega, ki je pomenilo preživetje.

Ob prijavah umetnikov, katerih dela bodo pospremila simpozije na Reki, v Idriji in Trstu, bodo veseli prijav (do 10. junija jih zbira reški muzej) znanstvenikov, filmarjev in vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Raziskovanje ni omejeno s časovnimi, z družbenimi ali geografskimi mejami.

SAŠA DRAGOŠ

---