Obnovili bodo dele keltike na tolminskem delu doline Idrijce
Po desetletjih upanja in čakanja bodo le začeli obnavljati cesto keltika po tolminskem delu doline Idrijce. Na približno deset milijonov evrov ocenjeni poseg naj bi izvedli v treh etapah. Najzahtevnejša bo zadnja, ki predvideva gradnjo predora pri zaselku Oblaz med Slapom ob Idrijci in Dolenjo Trebušo.
S sprostitvijo ceste skozi Oblaz bi se odprle možnosti za turistične načrte ob tem delu najlepše Idrijce
DOLENJA TREBUŠA > Do srede so v prostorih tolminske občine in KS Dolenja Trebuša na ogled načrti oziroma študije različic z okoljskim poročilom za rekonstrukcijo več odsekov ceste med Bačo pri Modreju do Dolenje Trebuše.
Po zdajšnjih načrtih bo Direkcija RS za ceste najprej obnovila kritične odseke med Bačo pri Modreju in tako imenovanim Dominovim robom. Zemljišča še odkupujejo, a se že mudi. Kot pravi Miran Drole, na tolminski občini odgovoren za okolje in prostor, na občino že prihajajo lokacijske informacije. Kolikor ve, so rešitve v povezavi s stavbami, ki so vpletene v širitev ceste, dogovorjene. Tolminci pričakujejo, da bo direkcija letos razpisala javna naročila za gradnjo.
Sledila bo rekonstrukcija nevarnih odsekov na enajst kilometrov dolgem odseku med Dolenjo Trebušo in Želinom. Glavnino del naj bi opravili pri Stopniku, potekala pa naj bi tri do štiri leta. V tem času bo na gradbiščih polovična zapora ceste.
V Posočju bi zaradi manj vidnih posegov v okolje želeli več predorov na keltiki, a bi to bilo očitno predrago. Nanj so upali ob rekonstrukciji ceste skozi kobariške ovinke, pa se tudi tam ni izšlo. Edini predor je bil pred leti zgrajen v Baški grapi pri Kupovem.
Kot zadnja bo na vrsti gradnja 400 metrov dolgega predora pri zaselku Oblaz, s katerim se bodo izognili nizu nevarnih ovinkov na tem območju. Upati je, da bo v kriznih časih država uspela zagotoviti denar. Za območje Oblaz so projektanti sicer pripravili dve rešitvi. Poleg predora še usek s precejšnjim posegom v hribino in gradnjo viadukta prek reke. Ker pa slednja pri okoljski presoji ni dobila zelene luči, ostaja edina možnost predor. Zanj soglasno navijajo tudi v KS Dolenja Trebuša. Predor še ni uvrščen v deset milijonov vredni predračun za vse načrtovane posege. Po oceni projektantov celotne naložbe ne bi smel podražiti za več kot deset odstotkov.
Med rekonstrukcijo ceste od Bače proti Trebuši bodo med drugim zgradili oporne in podporne zidove, uredili odvodnjavanje, pločnike in avtobusne postaje. Del denarja bo morala prispevati občina, koliko, za zdaj še ne vedo.
Kot je vsem, ki se vozijo iz Posočja proti centru Slovenije in obratno dobro znano, je keltika na mnogih mestih, zlasti v tolminski občini, neprimerna za sodobne prometne tokove. Ne zagotavlja tekočega prometa in varnosti. Če nastane kolona za avtobusom ali tovornjakom, se vozila med Tolminom in Idrijo cijazijo s 40 do 50 kilometri na uro. Prehitevanja so vratolomni podvigi. Ne le zaradi prebivalcev, tudi zaradi razvoja Posočja je obnova prometnice v tolminskem delu prepotrebna in tudi zelo pozna.NEVA BLAZETIČ