Občina po meri invalidov?
Goriška
07. 05. 2012, 14.25
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.56
Zaposlovanje, arhitekturne ovire, neustrezni prostori VDC so med najbolj perečimi težavami, s katerimi se soočajo invalidi v Novi Gorici. Mestna občina si ovire v sodelovanju z invalidskimi organizacijami prizadeva odpraviti. Med drugim, ker želi pridobiti listino Občina po meri invalidov.
Ovire za invalide niso le arhitektonske, pravi Valter Adamič, a tudi teh je še kar nekaj
NOVA GORICA> Listino Občina po meri invalidov podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), njen namen pa je spodbuditi občine, da se odgovorno odzivajo na potrebe občanov invalidov. Po besedah Ivana Mrevljeta iz ZDIS “je pridobitev listine odraz, da se je občina potrudila za kvalitetno življenje invalidov, da poskrbi za njihovo socialno vključenost in nediskriminacijo.”
Ena od že 20 let neuresničenih želja je tudi nov Varstveno delovni center za osebe z motnjami v duševnem razvoju, katerega gradnjo so lani neslavno prekinili. Na ministrstvu sicer obljubljajo, da bodo prihodnje leto vendarle nadaljevali gradnjo.
Spodbujali bodo zaposlovanje
Mestna občina od leta 2008 že ima desetčlanski svet za invalide, s pridobitvijo listine pa želijo nadgraditi dosedanje delo. Tudi z akcijskim načrtom, ki določa, kaj vse morajo narediti, da bodo občina po meri invalidov. “Nalog smo se že lotili,” pravi predsednik Medobčinskega društva invalidov Goriške Valter Adamič.
Med drugim so se lotili področja zaposlovanja. “V regiji je 700 invalidov, ki so na zavodu za zaposlovanje. Naš cilj je, da bi se zaposlilo čim več invalidov. Zato se z zavodom že dogovarjamo. Po podjetjih bomo izvajali obiske, septembra bomo pripravili zaposlitveni sejem, vmes ankete, kako podjetja izpolnjujejo kvotni sistem, ki jim nalaga zaposlovanje invalidov. A to področje je kompleksno,” priznava Adamič. Sodeč po analizi 48 podjetij na Goriškem ne izpolnjuje kvot, v njih bi lahko zaposlili 132 invalidov. Potencial je tudi socialno podjetništvo, kot je na primer podjetje Želva. Lotili so se tudi težav, ki jih imajo invalidi pri dostopu do športnega parka v mestu. “Balinišče in kegljišče ter bazen so prilagojeni, s severne strani pa ni dostopa za invalide na vozičkih. Dogovarjamo se še, da bi na obeh vhodih postavili informativne table, kako se z vozički dostopa do objektov, preverjamo, ali so potrebna dodatna parkirna mesta. Uporabniki invalidi naj bi dobili tudi dodatne popuste,” našteva Adamič.
Velikokrat lahko le opozarjajo
Tudi mnoge trgovine in lokali niso prilagojeni invalidom. “Občina v to ne more prisiliti lastnikov. Lahko pa bi skupaj pripravili akcijo, v kateri bi jim podelili listino ali nalepko, da so invalidom prijazne,” predlaga Adamič, ki pohvali dosedanje sodelovanje z občino: “Na občini še nismo naleteli na zaprta vrata.”
“Naš namen je, da se čim bolj izboljšajo razmere za invalide. Menimo, da je za to v občini že dobro poskrbljeno,” pravi Marinka Saksida iz mestne občine, ki pa priznava, da imajo na občini večkrat tudi zvezane roke. “Pri zadevah, ki so v naši pristojnosti, skušamo čim bolj poskrbeti za potrebe invalidov, na primer s klančinami, ustreznimi pločniki oziroma pri odpravljanju arhitektonskih ovir. Prav tako bomo nadgradili portal občine z ustreznimi informacijami. Druge ustanove lahko le opozarjamo. Res pa je, da se na opozorila dobro odzivajo,” pravi Marinka Saksida.
MITJA MARUSSIG