Občina ima grad, a še nima programa in denarja za obnovo

Novogoriška občina je tudi uradno postala lastnica gradu Rihemberk, začenjajo se priprave na prenovo. Sedaj urejajo podrobnosti z nekdanjim najemnikom, ki mu morajo povrniti vlaganja v minulih letih.

BRANIK > Kdaj in kako bodo grad začeli oživljati, še ni jasno. “Ker gre za obsežen projekt, preučujemo različne možnosti,” odgovarja načelnica oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida.

Podpis pogodbe o neodplačnem prenosu gradu Rihemberk z države na Mestno občino Nova Gorica je bil pravzaprav še najlažji v seriji korakov, ki si jih je občina zastavila, da bi grad znova dobil veljavo, ki mu pritiče. Pogodbo so, zanimivo, brez soja žarometov, ki ponavadi spremlja tovrstne priložnosti, že pred časom podpisali s prejšnjim ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigo Turkom, z njo pa tudi zapisnik o primopredaji gradu.

V pogodbi se je občina med drugim zavezala, da bo nekdanjemu najemniku, arhitektu Alešu Vidiču, ki je pred leti grad obnavljal, povrnila 36.000 evrov, in da bo grad vrnila državi, če ga v treh letih ne bo začela prenavljati oziroma če prostorov v gradu v sedmih letih ne bo začela uporabljati.

Letos se obnove še ne bodo lotili

“Trenutno še urejamo medsebojne obveznosti z bivšim najemnikom gradu, potekajo pa tudi aktivnosti za obnovo in oživitev spomenika z namenom izboljšanja njegove ohranitve,” nova načelnica občinskega oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida, ki je pred kratkim na tem mestu nasledila Metko Gorjup, pojasnjuje, kako se na mestni občini lotevajo projekta revitalizacije. In dodaja: “Mestna občina Nova Gorica ima v letu 2013 za aktivnosti, povezane z gradom Rihemberk, zagotovljena sredstva v višini 50.000 evrov.” Ker v ta znesek spada tudi povračilo nekdanjemu najemniku, pred obnovo pa bo treba pridobiti še razno dokumentacijo, letos najverjetneje gradu še ne bodo vsaj toliko obnovili oziroma zaščitili, da bi bil varen in da bi ga lahko odprli za obiskovalce.

“Poskusili bomo začeti s tem in narediti čim več, sredstev v letošnjem proračunu pa prav veliko ne bo ostalo,” potrjuje Marinka Saksida. A obenem poudarja: “Ker gre za obsežen projekt, tako z vidika obnove in umestitve primernih vsebin kot s finančnega vidika in upravljanja, preučujemo različne možnosti. Odprtih vprašanj je cel kup, pogovarjamo se tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine, poizvedujemo, kako so se drugod lotili podobnih zadev. Preden se lotimo prenove, je v vsakem primeru smiselno narediti realen in konkreten plan.” Občina sama gradu ne bo zmogla celovito obnoviti, to je že jasno, milijone evrov za to bodo iskali predvsem na razpisih EU.

Ne bodo šli mimo ljudi, zagotavljajo

V projektu revitalizacije gradu, s katerim je občina ministrstvo prepričala, da bo dobra lastnica, so ocenili, da bi obnova in odkup grajskega vrta stala 8,3 milijona evrov. Koliko bo vse skupaj dejansko stalo, je za zdaj še neznanka. “Pridobiti moramo dokumentacijo, ki bo pokazala, koliko moramo vložiti v sanacijo,” je pred časom razložil župan Matej Arčon.

Na mestni občini sicer poudarjajo, da mimo domačinov in zainteresirane javnosti, ki so si dolgo prizadevali za to, da bi grad spet zaživel z raznimi programi in dejavnostmi, ne bodo šli. “Stekli so že določeni razgovori s civilno iniciativo,” zagotavlja načelnica.

MITJA MARUSSIG

---