Ob greznici še čistilna naprava
V občini Tolmin ocenjujejo, da je zakonodaja na področju ravnanja z odpadnimi vodami prestroga in neuresničljiva do leta 2015 oziroma najpozneje 2017. Državnemu svetu bodo predlagali, naj jo omili. Nepotrebno se jim zdi zlasti obremenjevanje ljudi z nakupom malih čistilnih naprav v primeru, ko že imajo urejene triprekatne greznice.
Z milijon evri lani prenovljena čistilna naprava v Tolminu čisti odpadne vode iz 7500 populacijskih enot Foto: Neva Blazetič
TOLMIN
>
“Iz vse Slovenije prihajajo pobude, naj država omili stroge zahteve za prečiščevanje odpadnih voda. V tolminski občini v nobenem primeru ne moremo zadostiti zakonskim zahtevam po gradnji velikih čistilnih naprav in opremljanju razseljenih domačij z malimi v obdobju do leta 2015 na območjih blizu vodotokov in do leta 2017 na manj obremenjenih območjih,” pojasnjuje tamkajšnji župan Uroš Brežan.
Zakaj greznice ne zadoščajo?
Čeprav imajo vsa večja naselja na Tolminskem čistilne naprave, še vedno polovica vseh hiš, zlasti na podeželju, spušča odplake v naravo. Obremenitev okolja kljub temu ni velika, saj so vse reke po čistosti v prvem kakovostnem razredu. Rutar ocenjuje, da vse vasi na levem bregu Soče skupaj manj obremenjujejo reko kot spomladansko gnojenje travnikov.
Predlagali bodo, naj država z nakupom malih čistilnih naprav ne obremenjuje tistih gospodinjstev oziroma hiš, kjer imajo ustrezno urejene triprekatne greznice. Direktor podjetja Komunala Tolmin Berti Rutar soglaša s pobudo in pojasnjuje: “Povsod v EU zadoščajo triprekatne greznice, samo pri nas ne. Stroka je opozarjala, da dodatne čistilne naprave niso potrebne. Kaže, da je imel prste vmes lobij proizvajalcev teh naprav. Gre za velike posle. Nadgradnja greznice z malo čistilno napravo bi lastnike hiš obremenila s po najmanj 2000 evri, pa še vzdrževanje bi morali plačevati.”
Tolmincem se zdi nerazumljivo tudi to, da zakonodaja zahteva obvezno gradnjo skupne čistilne naprave že pri 50 tako imenovanih populacijskih enotah, medtem ko so v Evropski uniji obvezne pri najmanj 2000 enotah. “Če bo obveljala zdajšnja zahteva, bomo morali v občini zgraditi še deset naprav. S tem bi obremenili proračun in hkrati občane, ki bi morali plačevati zelo visoke prispevke za omrežnino. Manjša kot je čistilna naprava, večji so stroški. Če bi veljalo pravilo 2000 enot, ne bi bilo treba zgraditi nobene skupne naprave več,” razlaga Rutar. Odgovoren za okolje in prostor v občinski upravi Miran Drole dodaja, da v proračunu nimajo niti približno dovolj denarja za ureditev manj- kajočih naprav v nekaj letih: “Tudi če bi vse ostale naložbe ustavili, nam do leta 2017 ne bi uspelo.”
Odplake iz polovice vseh hiš odtekajo v naravo
V skladu z zakonodajo in odlokom o prečiščevanju odpadnih voda, ki ga Občina Tolmin sprejema v tem času, bodo občani v vsakem primeru obremenjeni. Problem je namreč v tem, da polovica hiš, zlasti tistih v vaseh, ki so bile grajene pred letom 1974, nima greznic. Priključene so na stara kanalizacijska omrežja, iz katerih se nesnaga izliva neposredno v naravo.
Na območjih, kjer ne bodo gradili skupnih čistilnih naprav, bodo morali prebivalci kupiti male, ki različno stanejo. “Cena se giblje okoli 3000 evrov. Cenejše bodo dvomljive kakovosti in bodo slabše čistile odplake kot greznice,” meni direktor Komunale. Na seji občinskega sveta pred nekaj dnevi so se svetniki ob prvem branju odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode spraševali, ali bodo ljudje sploh imeli denar za nakup čistilnih naprav. Jernej Kenda iz Šentviške planote ugotavlja, da bodo spet dodatno obremenjeni na podeželju. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi občina pomagala, pa je dobil odgovor, da je to odvisno od občinske politike.NEVA BLAZETIČ