Novogoriška univerza želi večjo avtonomijo

Na posvetu o predlogu zakona o visokem šolstvu je rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik opozoril na več področij, poudaril pa je predvsem željo po večji avtonomiji. To bi novogoriški univerzi omogočilo organizacijo na nekoliko drugačen način kot v drugih visokošolskih zavodih.

VIPAVA > Na današnjem posvetu v organizaciji ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Univerze v Novi Gorici je Danilo Zavrtanik dejal, da na novogoriški univerzi pričakujejo, da bodo vse slovenske univerze financirali po enakem postopku. Ker so nekatere študijske smeri zdaj koncesionirane druge pa ne, imajo trenutno kar velike probleme, zato Zavrtanik pričakuje, da ne bo več razlik med javnimi in koncesioniranimi študijskimi programi.

Za poučevanje v angleščini

Rektor novogoriške univerze se je dotaknil vloge nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter obnavljanja akreditacij za univerze, ohranitev brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji. Kritično je izpostavil možnost, da bi lokalne skupnosti lahko ustanavljale univerze ter problem habitacij profesorjev. Prav tako si želi, da bi zakonodaja dopuščala možnost poučevanja v angleškem jeziku, kar bi odprlo slovenske univerze tudi tujim študentom in predavateljem.

Meni, da bi morali predlagani čas doktorskega študija s treh podaljšati na štiri leta ter podprl sodelovanje študentov v upravnih odborih univerz, vendar za svoje odločitve ne bi smeli odškodninsko odgovarjati.

Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Timotej Vitez je poudaril željo po dodatnem študijskem letu za študente starše ter ukinitev izrednega študija. Ta je zanj predvsem polnjenje proračuna fakultet, študentom pa ne daje enakih pravic in kakovosti kot pri rednem študiju. Predstavnik študentov novogoriške univerze Aleš Bogovič je opozoril na preveliko število različnih evidenc o študentih, saj njihovo urejanje potegne s seboj dodatne zaposlitve in nove stroške.

Nezadovoljni z rezultati bolonjskega študija

Prorektor Univerze v Novi Gorici Gvido Bratina se je dotaknil predvsem bolonjskega študija. Povedal je, da niso zadovoljni z znanjem, ki ga študenti pridobijo v takšnem študiju, zato pričakujejo kakovostne zakonske spremembe tudi v tej smeri.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki se je ob državnem sekretarju Mirku Pečariču udeležil današnjega posveta, je poudaril pomen posvetov, saj je po njegovem mnenju to edini način za izboljšanje predloga. Javna razprava se zaključuje konec novembra, minister pa je obljubil, da bodo prisluhnili pripombam tudi kasneje. “Ugotavljamo pa, da so predlogi in pripombe na teh posvetih v nekaterih delih zakona diametralno nasprotne in tu žal ne bomo mogli zadovoljiti vseh,” je dejal Pikalo.

Minister predvideva, da bo predlog zakona o visokem šolstvu sprejet v letu dni in da bo lahko začel veljati v začetku leta 2015.

STA

---