Nova tržna priložnost za rejce

Množica obiskovalcev na 12. Eko prazniku s tržnico v Tolminu je v soboto ponovno potrdila, da je ekološko pridelana hrana zelo iskana. Povpraševanje presega ponudbo. Kot posebnost so letos v pokušino ponujali suhomesnate izdelke iz ovčjega mesa.

Salame iz ovčetine  kmalu ne bodo več redkost Foto: Neva Blazetič
Salame iz ovčetine kmalu ne bodo več redkost Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > “Ko starejši ljudje rečejo, da v ekološko pridelani hrani ponovno zaznajo okuse iz svoje mladosti, potem vemo, da smo na pravi poti,“ je enega izmed pomenov in privlačnosti ekološke hrane pojasnila Marija Bončina, sicer predsednica Združenja eko kmetij severne Primorske, ki je skupaj s Posoškim razvojnim centrom pripravilo dogodek.

Na Mestnem trgu se je s ponudbo raznolike ekološke hrane predstavilo 24 kmetij iz vse Slovenije, pet rokodelcev in Turistična zveza gornjega Posočja. Izobraževalno vzgojne delavnice za otroke so pripravili Triglavski narodni park in tolminski šola in vrtec.

Salama iz ovc

Številni so v soboto prvič pokusili salamo iz ovčetine. “Upamo, da se bo novost prijela. Gre za novo tržno priložnost za rejce drobnice. Tudi v teh salamah brez pujsove slanine ne gre, ker ovčji loj vanje ne spada. Je pa eko slanino težko najti, ker je ponudba ekološko vzrejenih prašičev skromna, meso pa drago,” je pojasnil Peter Domevšček iz Posoškega razvojnega centra, ki bdi nad projektom promocije ovčjega mesa. Društvo rejcev drobnice zgornjega Posočja upa, da bodo v Drežnici uredili obrat za predelavo ovčjega mesa in trgu ponudili tudi tovrstne mesne izdelke

Med ekološkimi kmetovalci je tudi Igor Cencič iz Robedišč. Na turistični kmetiji redi 120 ovc in koz. Kot eden redkih dela sir iz mešanega ovčjega in kozjega mleka. “Se zasluži, toda delati je treba od jutra do večera. Ostaja vse manj denarja, ker cen ne moremo zviševati, stroški z vsemi davki pa nas vse bolj obremenjujejo,” pravi.

Preskromna podpora za majhne

Združenje ekoloških kmetij severne Primorske trenutno povezuje 120 kmetij. Njihova ponudba se širi, glede na povpraševanje pa je še vedno ni dovolj.

Po mnenju članov je podpora države preskromna. “Zaradi subvencij nihče ne bi ekološko kmetoval. V ospredju je osveščenost in trmasto vztrajanje. Podpora je dobrodošla, toda brez podjetnega garanja ne bi šlo,” ocenjuje predsednica združenja Bončinova s turistične eko kmetije v Čadrgu.

Predsednik zveze združenj ekoloških kmetij Boris Fras kritično ocenjuje, da politika premalo spodbuja in ščiti male eko kmetije in preveč podpira velike. Kot pravi, so tržnice za male kmetovalce zadnje čase okupirali veliki. “Velik eko kmetovalec lahko uniči 50 malih. Država želi poceni bio robo, prav malo pa jo zanima preživetje kmetov.”

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano