Niso jedli maronov, temveč le kostanj

Ob letošnjem prazniku kostanja na Vitovljah so lahko domačini obiskovalcem spet ponudili domači, vitovski maron. Ker je bila letina boljša od lanske, so nabrali dovolj svojega kostanja za prodajo svežega, za nepogrešljivo peko pa so ga pripeljali iz Brd.

VITOVLJE > “Vsaj po mojih izkušnjah je letos morda za desetino več pridelka kot lani,” nam je povedal Anton Peršič, ki goji vitovski maron in je v okviru turističnega društva že leta eden od tistih, ki skrbijo za organizacijo praznika. “Lani ni nič cvetelo in ni bilo kostanja. Opažam pa, da ga je letos povsod več,” je razložil sogovornik.

Predvideval je, da bodo nabrali dovolj maronov za včerajšnje praznovanje, vsaj za sprotno peko, ne pa tudi za to, da bi ga prodajali svežega. Napoved se je uresničila, čeprav v obratnem smislu. Kot so nam včeraj povedali drugi člani društva, so se odločili vitovske marone prodajati sveže, pekli pa so kostanje, nabrane v Brdih. “Lani kostanja nismo imeli, letos ga je vsaj nekaj,” so povedali pri stojnici. Ocenjujejo, da ga je na pobočjih Trnovske planote manj tudi zaradi suše, glavni krivec pa je seveda zajedalec, kostanjeva šiškarica.

“Predlanskim je bilo še v redu, lani pa so bile razmere podobne letošnjim. Vpliv šiškarice je katastrofalen,” posledice opisuje Peršič. Glavni problem je v tem, da ta osa, ki prede k nam s sadikami iz Azije, v Sloveniji nima naravnega sovražnika in se je v nekaj letih izredno namnožila. Z njo okužena visoka drevesa je nemogoče očistiti vseh šišk, ki nastanejo na brstih in v katerih se šiškarica razmnožuje. Možno pa bi bilo ustvariti naravno ravnovesje, če bi iz Azije uvozili še naravnega sovražnika ose, meni sogovornik.

A kot ocenjuje Peršič, stroka na tem področju v nekaj letih kljub opozorilom ni naredila nič. Ker je vse prepuščeno naravi, je tudi vitovskega kostanja vse manj. AS

---