Nekdaj obetavna občina tone

Cerkno je v osamosvojitev leta 1994 krenilo z višje gospodarske osnove kot ostanek nekdaj skupne občine Idrija. Do lani pa je celotni prihodek gospodarstva občine Cerkno skopnel na petino idrijskega. Število delovnih mest se je skoraj razpolovilo. Za nameček padajo tudi plače ter kopnijo proračun in možnosti za nov zagon občine.

Pust, krivec vseh cerkljanskih težav, že pometa pred občino, a  so negativni razvojni trendi občine vse bolj pereči in resni
Pust, krivec vseh cerkljanskih težav, že pometa pred občino, a so negativni razvojni trendi občine vse bolj pereči in resni 

CERKNO> Kako nizko lahko potone ob oblikovanju ena od najbolj obetavnih občin, se v njej sprašujejo mnogi. Z izjemo nizke brezposelnosti in (še) nadpovprečnega standarda prebivalcev, so vsi njeni razvojni kazalci obrnjeni navzdol.

Zlati časi Ete, ko je z nekaj pod 2000 zaposlenimi poganjala razvoj Cerkljanske, sodijo še v nekdanjo državo. Tedaj je kot paradni konj velike občine Idrija s prihodki presegala skupni izkupiček Tovarne kolektorjev in Iskre tozd Montaža. Po osamosvojitvi in lastninjenju sta slednji zrasli v mednarodni korporaciji Kolektor in Hidria z lani skoraj 600 milijoni evrov prihodkov. Eta, ki je leta 1992 postala ena od družb nekdanjega partnerja E.G.O., pa je leto 2011 zaključila s 70 milijoni evrov prodajnega izkupička oziroma 20 milijoni evrov manj kot pred krizo leta 2008.

Občini prebivalstvo kopni (ob oblikovanju 5162, lani 4799), število delovno aktivnih je iz 2441 do lani padlo na 2211. Raste število odseljenih, zlasti vozačev na delo. V Idrijo se jih je lani vozilo 549, v Ljubljano 113 in v Tolmin 53. Ker je višje in visoko izobraženih trenutno 341, občina pa premore vsega 245 delovnih mest zanje, sočasno pa še 222 dijakov in 337 študentov, je beg možganov najakutnejši problem. Cerkno je imelo lani 62 študentov in 12 diplomantov na tisoč prebivalcev, Slovenija pa 52 in deset diplomantov. Hitro nadomeščanje podpovprečne izobraženosti bo problem brez razvojnega obrata še poglabljalo.

Polno zaposleni, a s petino nižjo plačo od povprečne

Ker je predvidela možnost krčenja, je pred lastninjenem zasnovala turistični kompleks s smučarskim centrom. Cerkno pa je oblikovanje občine optimistično naslonila na njeno gospodarsko moč s tedaj še več kot 1600 delovnimi mesti in obetavno rast turizma.

Čeprav Eta še nobenega leta ni končala brez dobička, občina njeno krčenje v zadnjih petih letih krepko občuti. Ker je prej zaposlovala precej delavcev izven domače občine in najemala celo tujce (ti dohodnine niso “puščali” v občini), Cerkno ne pozna brezposelnosti. Trenutno je brezposelnih približno sto. Kljub propadu lesne industrije, skromno razviti obrti, vsega 248 samozaposlenim in “le” približno 900 preostalim delovnim mestom v Eti.

Ker tretjino od vseh 1650 delovnih mest (ob nastanku občine približno 2300) zasedajo nekvalificirani delavci, le 245 pa višje in visoko izobraženi, se je Cerkno s povprečno bruto plačo 1250 evrov (849 neto) oktobra lani uvrstilo komaj na 181. mesto med vsemi občinami. S plačami za 21 odstotkov zaostaja za slovenskim povprečjem in zaostanek iz leta v leto povečuje. Leta 2008 je zaostajala za 14 odstotkov, ob nastanku pa manj kot za deset.

Slaba (gospodarska) perspektiva

Vse cerkljansko gospodarstvo je leta 2010 ob 112 milijonih evrov visokih prihodkih (Idrija 607 milijonov evrov) v nova osnovna sredstva vložilo pičlih 453 evrov na prebivalca (Slovenija 2176 evrov, Idrija 2362 evrov. To obeta nadaljnje krčenje gospodarstva in še nižji proračun. Po velikosti je 50. občina v državi, a je obremenjena s plazovi in erozijami ter zaostajajočim infrastrukturnim standardom, zato bo težav vse več. Ker Cerkljani plačujejo eno najnižjih cen komunalnih storitev v državi in občina zaradi padajočih plač ne uvede prispevkov in taks za dvig standarda, si sama reže razvojni del proračuna.

Župan Miran Ciglič opozarja na krčenje gospodarstva in proračuna že od prihoda na občino. Njegova protikandidata, nekdanji župan Jurij Kavčič in direktor Zdravstvenega doma mag. Marko Hvala, pa opozarjata še na vrsto problemov: vse slabše odnose v občini, odrivanje občanov in sveta občine od odločanja ter informacij, ki naj bi jim botroval prav župan Ciglič. Poglede vseh treh na razmere in odnose v občini bomo soočili v eni prihodnjih številk PN.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano