Ne gredo se maherskih zgodb
Ajdovska občina je v zadnjem času prejela večje število vlog za širitev območij stavbnih zemljišč. V večini gre za kmetijske objekte. Občina jih podpira, da bi spodbudila kmetijstvo in ohranjanje podeželja, z njimi se morata strinjati še ministrstvi, pristojni za kmetijstvo in okolje ter prostor.
Marsikateri gospodar bi še zidal hlev, lopo, senik, a pri hiši nima stavbnega zemljišča. Fotografija je simbolična.
AJDOVŠČINA, VIPAVA > Lani poleti sprejete spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju omogočajo občinam, ki še niso sprejele občinskega prostorskega načrta, da lahko do 1. januarja 2015 izjemoma dopustijo manjše širitve območja stavbnih zemljišč. Predvsem za zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene industrijski proizvodni, kmetijski, turistični ali športni dejavnosti. Pogoj je, da širitev ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, kjer veljajo posebni režimi.
Po podatkih načelnice Upravne enote Ajdovščina Karmen Ražem so od uveljavitve Černačeve uredbe 9. marca letos, do 21. marca prejeli 15 vlog za gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte. Po njeni spremembi, 21. marca, pa še 18. Do uveljavitve sprememb niso izdali nobenega gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte. Od 21. marca do začetka tega tedna niso zavrgli nobene zahteve in niso izdali nobenega sklepa o ustavitvi postopka za izdajo gradbenega dovoljena za objekt, ki bi po uredbi sodil med enostavne. Načelnica dodaja, da vloge sicer še prihajajo, jih je pa v primerjavi z drugimi območji zelo malo.
Širitev ne sme presegati 5000 kvadratnih metrov površin, ujemati se mora s strateškimi usmeritvami občine. Sklep sprejme občinski svet, njegovo skladnost preverijo na ministrstvih za prostor ter za kmetijstvo in okolje. Investitor pa mora pridobiti gradbeno dovoljenje za objekt najkasneje v dveh letih.
Večina vlog, ki jih je v zadnjem času prejela Občina Ajdovščina, predvideva postavitev kmetijskih objektov. Zainteresirani občani želijo zgraditi lope za kmetijske stroje, senike, skednje, objekte za rejo drobnice in konjerejo, krmišča, gnojišča, vinske kleti, objekte za oljkarstvo. “Tovrstne enostavne in nezahtevne objekte se lahko skladno z zakonodajo postavlja tudi na kmetijske površine prve in druge kategorije brez spremembe namenske rabe zemljišča. Vendar mora to dopuščati prostorski izvedbeni akt občine. Sedanji prostorski izvedbeni akti naše občine še ne omogočajo postavitev kmetijskih objektov na prvo območje kmetijskih zemljišč, zato moramo sprejeti sklep o širitvi stavbnih zemljišč. To je na nek način nelogično, ampak drugače ne gre,” pojasnjuje Irena Raspor, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor. In, kot poudarja, v tem primeru ne gre za zgodbe, povezane z razvpito Černačevo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Kot dodaja, je občina pobudam naklonjena. Predvsem zato, ker si prizadeva za ohranjanje podeželja, obdelavo kmetijskih zemljišč, samooskrbo in izboljšanje trenutnega gospodarskega stanja. Po podatkih iz Prikaza stanja prostora iz leta 2009, v ajdovski občini gozd prekriva že 858,8 hektarov ali 18,9 odstotkov najboljših kmetijskih površin in 1560 hektarov ali 33,5 odstotka kmetijskih površin druge kategorije. Po izdelavi že treh osnutkov občinskega prostorskega načrta trenutno na občini po reviziji dopolnjujejo okoljsko poročilo. Novi prostorski akti bodo po napovedih Rasporjeve v kratkem javno razgrnjeni. Če ne bo dodatnih pobud, bi dolgotrajen postopek lahko zaključili konec letošnjega leta.
ALENKA TRATNIK