Namesto za dijake bo v domu prostor za društva in turiste

Po več letih samevanja bo nekdanji cerkljanski dijaški dom jeseni dočakal gradbince. Tiste, ki bodo poslopje preuredili v večnamenski center, bo namreč Občina Cerkno izbrala predvidoma v prihodnjih dneh. Konec prihodnjega leta pa naj bi bila dela končana.

CERKNO > Dva milijona evrov vredna rekonstrukcija nekdanjega dijaškega doma, ki so ga v prejšnjem desetletju že obnovili do tretje gradbene faze, bo kraju prinesla prostore za društva in ležišča za manj zahtevne turiste.

Obšolski center negotov

Razpis za izbiro izvajalca, ki bo dom preuredil v večnamenski center, je zaključen. Ker je zanimanje gradbincev precejšnje, svetovalka za družbene dejavnosti v upravi Občine Cerkno Jožica Lapanje ne dvomi, da bodo jeseni, skladno z načrtom, odprli gradbišče.

Večino denarja (skoraj milijon evrov) za naložbo bodo v Cerknem dobili iz evropskega regionalnega sklada. Ker je bil denar sprva namenjen gradnji novega vrtca in opozicijska SLS zato nikoli ni soglašala, da bi dokončali obnovo dijaškega doma, je bil projekt več let zapreden v politična nesoglasja. Nato je dodatno težavo prinesla gospodarska kriza, saj se država ni odločila, da bo v nekdanji hiši srednješolcev uredila center šolskih in obšolskih dejavnosti.

Ker pa je Cerkno z bližnjim smučiščem privlačna lokacija, bo občina nove nočitvene zmogljivosti uredila sama. V skoraj polovici zahodnega trakta objekta bo na voljo 63 ležišč v eno- do šestposteljnih sobah, zraven pa bosta dve večji sejni oziroma učni sobi. Cerkljani namreč še upajo, da bo center le zaživel tudi kot oni za obšolske dejavnosti, kar bi pomembno olajšalo poslovanje. Vsekakor pa bo razbremenil domači hotel, ki ga pozimi v dobršni meri zasedajo šolske skupine.

Prostor bo tudi za kulturnike

Vzhodni trakt objekta, deset pisarn v dveh nadstropjih in mansardo, bo občina namenila kulturnim in razvedrilnim dejavnostim. Komu, še ne ve. A ker je v kraju več društev brez svojih prostorov, ki so prav zato razvijala poulično kulturno dejavnost, se ni bati, da ti prostori ne bodo zasedeni.

Bolj upravičen je strah pred stroški, ki utegnejo obremeniti skromen proračun občine, da bodo društva lahko delovala v centru.

Že sama rekonstrukcija pa bo občino dodobra “upehala”, saj bo zanjo prispevala približno 800.000 evrov. Hkrati bo treba odpraviti nekaj napak, ki so se zgodile ob statični utrditvi objekta in obnovi pročelja. Zavod za varstvo kulturne dediščine namreč zahteva, da zunanjost doma dobi značilno povojno podobo. To pa pomeni rekonstrukcijo vhodnega portala, izvedbo novega cokla, povratek kovanih mrež na kletna okna, stropne poslikave nad stopniščem in novo barvanje okenskih okvirjev.

SAŠA DRAGOŠ

---