Namesto barak bi imeli drevesa

Erjavčeva ulica je po padcu meje za marsikaterega tujca prvi stik z mestom in državo. Zapuščena prazna kioska le streljaj od meje pa kvarita prvi vtis. Ljudje opozarjajo, naj ju že enkrat odstranijo, na občini pa pravijo, da bi zadeve radi uredili, a imajo zavezane roke.

Zapuščena kioska na Erjavčevi ulici gresta v nos stanovalcem in občini, a ju slednja (še) ne more odstraniti Foto: Nace Novak
Zapuščena kioska na Erjavčevi ulici gresta v nos stanovalcem in občini, a ju slednja (še) ne more odstraniti Foto: Nace Novak

NOVA GORICA> Če zanemarimo dejstvo, da oči radovednega turista ob prehodu državne meje na Erjavčevi ulici najprej ugledajo nočni klub in samski dom, jih nedaleč stran pričaka še pogled na dva že davno opuščena kioska.

Gre za nekdanjo trafiko Tobačne Ljubljana, ki je že nekaj let prepuščena propadanju, zraven pa stoji za spoznanje večja hišica, v kateri so dolga leta prodajali sadje in zelenjavo. Odkar je med zadnjo orkansko burjo v mestu nanjo padla smreka in poškodovala del ostrešja, pa sameva, čeprav so jo tik pred tem prebarvali v oranžno in je kazalo, da bo v njej zaživelo nekaj novega.

Eden od stanovalcev bližnjega bloka nam je povedal, da se je šušljalo o tem, da naj bi tam uredili prodajalno kebabov, čemur so stanovalci odločno nasprotovali. “To območje je povsem degradirano. Trafika je 'ugasnila' že pred leti, prodajalna sadja in zelenjave tudi. Zaradi tega smo že večkrat zahtevali, naj se to že enkrat uredi, a odgovorov ni,” je pojasnil in zmajeval z glavo.

Na vprašanje, kaj bi stanovalci najraje videli na mestu obeh motečih hišic, pa je povedal, da bi bilo edino smiselno tam posaditi dve drevesi in nič drugega.

Na novogoriški občini so nam pojasnili, da je tudi njim v interesu, da bi se stvari uredile, saj trenutno stanje ne koristi ne mestu ne sosedom, a imajo pri tem precej zavezane roke. Kiosk Tobačne in zemljišče, na katerem stoji, sta namreč v lasti Tobačne, nekdanja prodajalna sadja in zelenjave pa je po zadnjih podatkih v lasti nekega italijanskega državljana. Zemljišče, na katerem objekt stoji, pa je v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot družbena lastnina, tako da urejajo papirje, da bi bilo to zemljišče v zemljiško knjigo vpisano kot last mestne občine.NACE NOVAK


Najbolj brano