Največ pomoči bodo vložili v turizem

Po petih letih dodeljevanja pomoči za začetne naložbe in za ustvarjanje novih delovnih mest v mikro podjetjih v zgornjem Posočju je Posoški razvojni center (PRC) pred dnevi razdelil zadnje spodbude pred iztekom razvojnega programa Soča.

Uroš Kos je denar iz programa Soča vložil v proizvodno linijo
Uroš Kos je denar iz programa Soča vložil v proizvodno linijo 

ZGORNJE POSOČJE > Dobrih 400.000 evrov pomoči so odobrili za dvanajst projektov, med katerimi je največ turističnih.

“Pomoč iz programa Soča je bila za naše podjetje Varspoj s sedežem v poljubinjski obrtni coni izjemno dragocena. Menim, da bodo mikro podjetja v prihodnje bistveno težje prišla do tovrstne podpore.” Tako razmišlja lastnik in direktor Varspoja Uroš Kos, ki je denar za nakup stroja za brizganje tehnično zahtevnih plastičnih izdelkov iz omenjenega programa prejel leta 2011.

Ocenjuje, da si bodo mikro podjetja v prihodnje zelo težko privoščila naložbe v posodobitev obratnih sredstev, ki pa so nujne, če želijo slediti konkurenci. “Za pridobitev nepovratnega denarja je vse manj možnosti. Iščemo ga lahko še v podjetniškem skladu, kjer pa imajo večje razumevanje za inovativne programe in manj za naložbe v obratna sredstva. Razpisi PRC so bili podjetnikom zelo prijazni, ni bilo veliko birokracije,” je program Soča pohvalil Kos.

Še zadnji srečneži

Na zadnji razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru omejenega programa je prispelo 34 vlog iz zgornjega Posočja. Dvanajst je bilo popolnih, 19 so jih morali prosilci dopolnjevati, tri vloge pa niso izpolnjevale pogojev in jih je pristojna komisija na PRC zavrnila. Na koncu je vsem zahtevam iz razpisa ustrezalo 30 prošenj.

Komisija je na podlagi vrste kriterijev izbrala dvanajst projektov. “Pri točkovanju sta bila pomembna število novih delovnih mest in zahtevana izobrazba za nove zaposlene, čeprav to ni bil pogoj za kandidiranje. Pomemben je bil tudi čim krajši čas izvedbe projekta, njegova prijaznost do okolja in pomen za okolje. Lokacija znotraj Triglavskega narodnega parka je prinesla dodatne točke. Komisija je upoštevala tudi, ali je določeno podjetje v preteklosti že kandidiralo oziroma dobilo nepovratni denar iz tega programa,” pojasnjuje Vesna Kozar, odgovorna za podjetništvo pri PRC.

Podjetja iz zgornjega Posočja se bodo poslej lahko potegovala za denar, ki ga ponujajo drugi razpisi gospodarskega ministrstva, tako kot družbe od drugod, pač. “Ali bodo naša podjetja oziroma tukajšnje naložbe imeli kakšno dodatno prednost, pa je v tem času zelo težko reči,” ocenjuje Kozarjeva.

Od sanitarij do stroja za sečnjo lesa

Med izbranimi projekti, ki so lahko dobili največ 50.000 evrov oziroma največ polovico zneska za naložbo, prevladujejo turistični. To velja tudi za načrt družbe Kapris v rokah Sergeja Čujca.

Pravi, da bo odobrenih 50.000 evrov neprecenljivih za podjetje, ki ureja in upravlja kamp pod Gabrjami: “To je ogromno denarja. Pomeni nadomestilo za najmanj tri leta 'šparanja'.” Denar bodo namenili za urejanje sanitarij in čistilne naprave. “Smo na pravi poti, vendar pa občina ne pomaga z ureditvijo dostopne ceste do kampa,” je kritičen Čujec.

Poleg nekaterih ponudnikov turističnih storitev bodo subvencij deležni tudi dve podjetji, ki se ukvarjata s sečnjo in z obdelavo lesa, frizerski salon, gradbeno podjetje in nekaj mikro družb iz drugih panog.

Prejemniki denarja bodo dokončali in opremili apartmajsko hišo, kupili stroje za delo z lesom, vozilo in opremo za frizerski salon, mobilno hišico za kamp, dogradili poslovne prostore v obrtni coni, kupili opremo za obrt in drugo. Kozarjeva ocenjuje, da je razpis ljudem prijazen, ker birokratsko ni zelo zapleten. Morajo pa podjetniki tudi pri teh subvencijah, kot pri vseh, denar za naložbe najprej zbrati sami. Pomoč bodo prejeli proti koncu leta, po tem, ko bodo do 25. oktobra oddali poročilo o vlaganjih in zahtevke za povračilo stroškov.

Podjetniki niso zatajili

PRC nepovratni denar za mikro podjetja zagotavlja že od leta 2007. “Doslej smo zanje namenili približno štiri milijone evrov, lani, denimo, 350.000 evrov, letos 416.000. Podjetniki so izkoristili 90 odstotkov razpoložljivega zneska. Preden jih večina dobi denar, si pomaga z bančnimi posojili. Najtežje je bilo leta 2010, ko banke niso pomagale. Takrat je bilo porabljenih zgolj 60 odstotkov razpisane pomoči. Ostalo smo morali vrniti v državni proračun,” se spominja Kozarjeva. Zadnja leta pa so banke podjetnikom posojila praviloma odobrile, če so jim dostavili potrdilo, da bodo prejeli subvencije iz programa Soča. NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano