Nacionalna pokončnost mlade generacije

Nacionalna pokončnost, borba za slovensko kulturo in jezik se v slovenski narodni skupnosti v Videmski pokrajini prenaša na mlade rodove. Na 44. srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so mladi odločno povedali, da ne pristajajo na pritiske tistih, ki ne razumejo bogastva sobivanja kultur.

BOVEC > To je bilo le eno od sporočil tradicionalnega ponovoletnega srečanja generacij Slovencev v Videmski pokrajini in Posočju, ki so ga v soboto pripravili v Bovcu.

Pogovarjali so se o možnostih za sodelovanje v prihodnji finančni perspektivi, opozorili na aktualne težave, kot je grozeča gradnja daljnovoda po Nadiških dolinah, pogovorili so se o možnih rešitvah za zaprto kaninsko smučišče. Seznanili so se z načrtovanimi slovesnostmi ob stoletnici začetka 1. svetovne vojne.

Želijo si šole v treh jezikih

Predstavniki mladih zavednih Slovencev v Videmski pokrajini, ki so se izšolali v dvojezični šoli v Špetru, so sporočili veselo novico, da je dežela Furlanija Julijska krajina prisluhnila željam po njenem širjenju tudi v Tipano in Bardo.

S poukom bi začeli že v naslednjem šolskem letu. Iz Kanalske doline prihaja predlog za ustanovitev šole v treh jezikih. Želijo, da bi se njihova mladina učila v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Hkrati so opozorili, da še vedno ni rešitve za sedež dvojezične šole v Špetru, ker v ozadju prikrito in odkrito delujejo nekateri, ki jim sobivanje kultur ni blizu. Tudi v Reziji se soočajo s tovrstnimi konflikti.

Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Janko Veber meni, da se razmere za Slovence v Videmski pokrajini izboljšujejo: “Kljub temu je slovenska manjšina najbolj ogrožen in izpostavljen del slovenskega narodnega telesa. Gre za ključna vprašanja vključevanja v procese odločanja. Skrbijo demografski podatki. Ljudje se izseljujejo, ker ni delovnih mest, ustreznega dostopa do interneta, telefonije, vidljivosti televizijskih programov. Ni pravočasnega in sistemskega financiranja.”

Podelili tri Gujonova priznanja

Najbolj zaslužnim za ohranjanje slovenstva so podelili tri Gujonova priznanja v spomin na pokojnega borca za slovenstvo, župnika Pasquala Gujona, ki je tudi v najtežjih časih maševal v slovenskem jeziku. Podelili so ga dolgoletnemu županu občine Naborjet v Kanalski dolini Alessandru Omanu, ki neguje lokalno slovensko govorico.

Priznanje je prejel Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, ki s številnimi sodelavci promovira slovenski jezik in opravlja množico drugih nalog. “Inštitut je leto 2013 zaključil navdušujoče - z odprtjem Slovenskega multimedialnega okna v Špetru (SMO), ki je nastal v okviru evropskega projekta JezikLingua,” so napisali v obrazložitvi. To je velika pridobitev za slovensko manjšino, še posebej za njen del v Videmski pokrajini ter za ves obmejni teritorij.

Z najnovejšimi tehnologijami in na inovativen način prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja. Obiskovalcu ponuja interaktivna popotovanja ter mu skozi pripoved nudi priložnost, da prepozna krajino in ugotovi, kako je jezik povezovalec mnogih kulturnih variant.

Okno je namenjeno domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, hkrati tudi italijanskim in drugim turistom, ki o Slovencih vedo le malo ali nič. Predvsem je muzej namenjen mladim.

Tretje Gujonovo priznanje so namenili profesorici Mileni Kožuh iz Ljubljane, ki je naredila veliko za promocijo Terske doline, ki jo je s svojimi prebivalci očarala pred štirimi desetletji.

NEVA BLAZETIČ

---