Na Vipavskem letos slaba letina pšenice

V Vipavski dolini v teh dneh žanjejo ječmen, žetev pšenice se še ni začela. K poznejši in slabši kakovosti letošnjega pridelka je precej prispevalo vreme, ki je bilo preveč mokro za sejanje in prehladno za dozorevanje žit, je povedala svetovalka specialistka za poljedelstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Anka Poženel.

AJDOVŠČINA > V letošnjem letu odkup pšenice še ni bil objavljen, v Mlinotestu predvidevajo, da se bo to zgodilo še v tem tednu. Začela se bodo tudi pogajanja o odkupni ceni.

“Pričakovanja pridelovalcev so visoka, podatki, ki jih dobivamo iz tujine, pa kažejo, da so cene na tujih trgih zelo padle. Odkup se tudi še ni začel, letošnje vreme je namreč žetev prestavilo za 14 dni do tri tedne. Tudi analiza kakovosti letošnjega pridelka se zato šele začenja,” je povedal predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj.

Odkup pšenice iz okolja bi se po predvidevanjih strokovnjakov lahko celo potrojili. To ugotavlja tudi Anka Poženel. “Vendar so slabe odkupne cene in slabi pogoji pridelave v preteklih letih precej zmanjšali proizvodnjo pšenice. Predvsem tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, so začeli opuščati pridelavo,” je povzela.

Pridelek bo letos slab

Letošnji pridelek bo zelo slab. Poleg vremenskih nevšečnosti v zimskih in spomladanskih mesecih je za pšenico slabo tudi sedanje prisilno zorenje zaradi visokih temperatur, zrnje je zato majhno in nima dovolj visokih vsebnosti beljakovin. Poženelova ocenjuje, da bodo kmetje v Vipavski dolini letos pridelali okrog 500 ton pšenice, kar je občutno manj od pričakovanj in možnosti za pridelavo.

“Zgornji del Vipavske doline potrebuje predvsem ureditev namakanja s kakšnimi začasnimi pregradami na reki Vipavi in ureditvijo kanalov ter ostalih razmer, ki bi ponovno dvignili proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Vendar bo za to morala poskrbeti država,” je še dejala Poženelova.

Mlinotestov letni odkup pšenice znaša do 40.000 ton, veliko večino pšenice pa uvozijo. V Vipavski dolini je s pšenico zasejano med 80 in 100 hektarji, kmetje tako pridelajo do 400 ton pšenice, ki jo Mlinotest odkupi. Poleg tega jim v zadnjih letih priskrbi kakovostno seme, ki ga kmetje plačajo šele ob prodaji pšenice Mlinotestu.

Mlinotest spodbuja sejanje pšenice, odziv zadrug pa je mlačen

“Iz povedanega je jasno, da je delež pšenice iz bližnje okolice majhen, analize iz preteklega leta pa so pokazale, da gre za pridelek visoke kakovosti. Mlinotest zelo spodbuja sejanje pšenice tudi v tem delu Slovenije, to zdaj intenzivno počnemo že tri leta, vendar izredno pogrešamo aktivno vlogo zadruge, ne samo na Vipavskem, tudi na Krasu in na Koprskem območju. Mlinotest je namreč s svojimi aktivnostmi lahko spodbudil kmete, da so se odločili za setev, to bomo spodbujali in stimulirali tudi v prihodnje, ne more pa nadomestiti vloge drugih institucij in organizacij kmetov,” je še povedal Nabergoj.

Mlinotest se je zavezal, da bo pšenico plačal v izjemno kratkem roku, poleg tega pa jo odkupujejo po dobri ceni, saj se lahko pri tem odkupu ognejo prevoznim stroškom.

STA

---