Na CERO bi radi z brzovlakom
Tona odloženih odpadkov iz občin Idrija in Cerkno stane 190, na Goriškem pa nekaj manj kot 50 evrov. Občani za odlaganje segajo globoko v žepe, pa ima Komunala Idrija z zbiranjem odpadkov vseeno visoko izgubo. Ironija je, da sočasno partnerji, ki skrbijo za prevoz, obdelavo in odlaganje odpadkov izven občine, kujejo dobiček.
CERKNO, IDRIJA> Cerkljani in Idrijčani imajo obilo razlogov za zmanjševanje količin odpadkov, saj za oddajo plačujejo eno najvišjih cen v Sloveniji. Idrijski župan Bojan Sever pravi, da si Komunala in občani s trenutno 40 odstotki oziroma 1610 tonami ločeno zbranih frakcij v skupnih 4000 tonah odpadkov, zaslužijo pohvalo.
“Uspeh nas tepe”
“Uspeh nas tudi tepe. Mudi se nam z naložbo v regijsko odlagališče CERO v Stari gori, a se ta zaradi manjše količine odpadkov za nas ne bo pocenila. Zanjo bomo morali odšteti 1,6 milijona evrov. Pomembnejše kot količina odpadkov je pri delitvi stroškov število. Letos naložbo moramo začeti, sicer bomo ostali brez kohezijskega denarja,” priganja Sever.
Če bo regija ustvarila le 30.000 ton odpadkov, jih ne bo stalo manj, saj je predelovalnica ekonomsko učinkovita pri 50.000 tonah. “Bržčas bomo morali pokriti razliko do uspešnega poslovanja,” dodaja projektna svetovalka v idrijski gospodarski službi Nataša Kumar.
“Občino Idrija je zapora obeh odlagališč primorala v najbolj vestno ločevanje v regiji. Ker smo edini brez deponije, smo v najslabšem položaju med 13 občinami in z najvišjo ceno odlaganja,” skrbi direktorico Komunale Vesno Miklavčič. Idrijo in Cerkno tona odloženih odpadkov stane 190, goriške občine pa manj kot 50 evrov, zato se jima v CERO, s predvideno ceno odlaganja 120 evrov za tono, mudi z brzovlakom. “Težko ocenim, ali bo zaplet z okoljskim dovoljenjem za odlagališče v Stari Gori pospešil naložbo, saj se država obnaša nenavadno. Slišati je tudi namige o zapori našega trenutnega odlagališča v Logatcu. Problem obdelave odpadkov je vseslovenski in zahteva bolj učinkovito državo,” ocenjuje.
Idriji izguba, ostalim pa dobiček
Kljub zadregam upa, da bo občanom Idrije uspelo količino odpadkov znižati na tri tisoč ton. Največ rezerv vidi v kompostiranju. V večjih naseljih bodo bio razgradljive odpadke še naprej oddajali v zabojnike, na podeželju pa je od letos kompostiranje obvezno. Komunala bo to preverjala, zavračala napačno napolnjene vreče in vestne nagradila z malenkost znižano ceno.
Občana zbiranje stane 0,87 evra mesečno, pri tem pa ima Komunala z vsakim 0,66 evra izgube. Skupaj je je bilo lani do septembra 192.000 evrov. Druga zgodba so prevoz, obdelava in odlaganje, za kar vsak občan plača 2,3 evre na mesec, dejanski strošek pa je le 97 centov. A teh storitev ne opravlja Komunala, pač pa podjetje Papir Servis, ki je imelo v devetih lanskih mesecih 114.000 evrov dobička. Malo verjetno je, da se mu bo odreklo.
Miklavčičeva pravi, da se s partnerjem usklajujejo, a je znižanje cen malo verjetno. Nasprotno, Idrijčane po odmrznitvi spet čaka povišanje cen.
SAŠA DRAGOŠ