Monografija o čipkah uči, morda bo tudi združevala

Uvod v 60-letnico delovanja je Mestni muzej Idrija obeležil z izdajo monografije Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Pod temeljno, prvo celovito strokovno delo o čipkah pri nas, se je podpisalo 12 avtoric. Monografija je tudi oblikovalsko vrhunski izdelek.

Avtorice monografije o idrijski čipki   Mirjam Gnezda Bogataj, Ivana Leskovec in Marija Terpin Mlinar
Avtorice monografije o idrijski čipki Mirjam Gnezda Bogataj, Ivana Leskovec in Marija Terpin Mlinar  

IDRIJA> Pred štirimi leti odprta in takoj z muzejsko Valvasorjevo nagrado opažena stalna razstava Idrijska čipka - z nitjo pisana zgodovina je ob izteku minulega leta dobila istoimensko publikacijo. Pravzaprav je obsežno, strokovno celovito osvetljeno idrijsko čipkarstvo in njegova vloga v slovenskem in evropskem prostoru od začetkov do danes, iz namena kataloga preraslo v temeljno monografijo o čipkah.

Kdor čaka, dočaka s trdim delom

Skoraj neverjetno je, da Idrija kot zibel čipkarstva, ki ga prvi dokument v povezavi s krošnjarjenjem omenja že leta 1696, doslej o svoji najznačilnejši umetni obrti ni premogla temeljnega dela. “Želja po celoviti osvetlitvi idrijske čipke je stara. Pri meni vsaj 30 let in toliko tudi raziskovanje in zbiranje gradiva o čipkarstvu. Naposled je z razstavo Idrijska čipka - z nitjo pisana zgodovina dozorel čas za katalog. S poglobljenim delom 12 avtoric je prerasel v vrhunsko strokovno utemeljeno monografijo o idrijski čipki,“ je ob njeni izdaji povedala direktorica Muzeja, tudi sourednica in avtorica monografije Ivana Leskovec.

Sourednici, kustosinji Mirjam Gnezda Bogataj in Marija Terpin Mlinar sta se zakopali med arhivsko gradivo, ki je raztreseno med Dunajem in Idrijo že leta 2007 in o čipki odkrili marsikaj novega. Vse o čipkarstvu - od začetkov, prvih razvojnih korakov do novih tehnik, preko šolanja, trgovanja in njunih vplivov na razvoj do sodobnosti, monografija prinaša na 240 straneh. Ker je skupaj z arhivskim gradivom, opremljena z imenitnimi fotografijami, je sočasno strokovna publikacija in paša za oči, čtivo za poznavalce in ljubitelje čipk. Dodan ji je še digitalni katalog vseh predmetov z istoimenske razstave.

Idrijska, slovenska ... čipka?

Uvod k monografiji je napisal etnolog dr. Janez Bogataj. Izid pa je skupaj z občino omogočila tudi država.

Zgodovinski pregled ne zanemari obdobja, ko je Idrija pristala pod Italijo in je zaradi zahtev trga prešla na hitrejše klekljanje iz sedmih s šestimi pari klekljev oziroma iz širokega na ozki ris. Ker so le tej čipki pozneje priznavali idrijsko poreklo, je postala vir nesporazumov. Ob predstavitvi monografije se je zato postavilo vprašanje, ali ta lahko pripomore k združevanju sedaj razdrobljenih, če ne med seboj kar sprtih čipkarskih središč po Sloveniji okrog vprašanja, kakšne čipke katero kleklja.

Avtorice odgovora seveda nimajo, so pa enotne v prepričanju, da imamo eno samo, isto čipko. Čeprav so z zgodovinskim pregledom povezale predvsem zgodbo o rudarjenju in čipkarstvu v nedeljivo celoto, so slednjega umestile tudi v slovenski in širši evropski prostor. To pa bi bil lahko uvod v vsebinsko bolj smiselno vrednotenje zgodovine čipkarstva pri nas. “Vir nesporazumov je italijanska veja čipkarstva. Do leta 1920 se je še dosledno uporabljalo ime idrijska čipka. Po letu 1922 pa slovenska in nato celo nacionalna čipka,“ je menila Leskovčeva.

“Naša želja je, da bi v nadaljevanju dela vzpostavili klasifikacijski sistem, v katerega bi lahko umestili vsako čipko. Torej ne samo tistih, ki so sklekljane na našem območju,” je Terpinova dala vedeti, da obsežno strokovno delo vendarle omogoča in napoveduje poenotenje pogledov na čipko. SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano