Medved s Porezna naganja strah v kosti
Medved, ki pod Poreznom že vse poletje straši in napada živino, je junija pokončal komaj skoteno tele, pred dnevi kravo, prej pa so v paničnem begu pred njim tri krave končale v prepadu. Pastirja in kmetje zahtevajo izredni odstrel, morda bodo umaknili živino s pašnika.
Na nekdaj mirnih pašnikih pod Poreznom letos živino ubija medved.
POREZEN> Na agenciji za okolje so proti odstrelu, saj medved ne napada ljudi. Planinci se Poreznu še ne izogibajo.
Na Agenciji RS za okolje (ARSO) še niso prejeli predloga za izredni odstrel medveda na Cerkljanskem. V lanskem takšnem predlogu pa tolminski gozdarji niso dovolj utemeljili takega ukrepa, pojasnjujejo. Izjemni odstrel medveda, ki je varovana zver, bi dovolili le, če ne bi šlo drugače in če bi medved ogrožal ljudi ali resno škodil premoženju. Toda omenjeni medved, ki naj bi ga pred časom spremljali z oddajnikom na ovratnici in se je v tistem času gibal na 1624 kvadratnih kilometrov velikem območju, se na Cerkljanskem ni približeval ljudem. Da je napadal živino in se torej hranil, še ne pomeni, da je agresiven, pravijo v ARSO. “Ponavljajoči se škodni dogodki na istih lokacijah kažejo na neustrezno varovanje premoženja,” dodajajo. In če bi dovolili odstrel, bi lahko s tem škodili redki populaciji medveda v alpskem svetu. Baška grapa in Cerkljansko sta celo spadala v območje, na katerem je bil od oktobra lani do aprila letos dovoljen izredni odstrel 70 rjavih medvedov. Za škodo na živini, ki jo povzroči medved, pa je moč uveljavljati odškodnino pri državi in ta to obvezo redno poravnava, še pravijo v agenciji.
Medved, med 150 in 200 kilogrami težek samec, se je junija na dobro zavarovanih pašnikih pod Poreznom prvič okusil s krvjo komaj skotenega teleta. Odtlej živina pred njim ponoči nima miru, nemočna, a zelo jezna in prestrašena, kot sta odkrito povedala, sta pastirja Jože Janc in Matjaž Leban in z njima kmetje, ki imajo na paši pod goro 270 krav in konj in okrog sto glav drobnice. Zahtevajo izredni odstrel medveda in v strahu pred zavrnitvijo s strani Agencije RS za okolje (ARSO) razmišljajo o predčasnem umiku živine v dolino.
Do letos mirna pašna skupnost
V pašno skupnost povezani kmetje iz cerkljanskih in najbližjih gorenjskih vasi, pa tudi planinci, so medveda na Poreznu videvali pogosto. Po državni strategiji upravljanja z rjavim medvedom naj bi tod zanj sicer ne bilo prostora, a vsi vedo, da imajo pod goro medvedje svojo stoletno prehodno pot. Z zvermi niso prihajali navzkriž do letošnjega junija, ko je medved zavohal kri komaj skotenega teleta in ga pokončal. To, kot menijo lovci, naj bi zadoščalo, da je tu ostal in vse poletje povzročal škodo. Z električnim pastirjem obdane pašne površine ga niso zmogle ustaviti.
“Medved deluje ponoči. Zato menim, da so pohodniki na Porezen podnevi pred njim varni. To pa seveda velja le, če se bodo h koči vzpenjali po markiranih poteh.”
V paničnem begu pred medvedom so julija v prepadu končale tri krave, prestrašena živina pa si več dni ni upala do pitne vode. Pred dnevi pa je ponoči medved sam pokončal še četrto kravo. Strah zbuja dejstvo, da je šlo za odraslo kravo, kar daje slutiti, da bi se kosmatinec lahko lotil tudi človeka. Tolminska enota zavoda za gozdove naj bi zato na zahtevo lastnikov živine in pastirjev pri ARSO čim prej dosegla izredni odstrel. Ker pa je agencija zavrnila zahtevo za izredni odstrel kosmatinca, ki je tod, predvsem pa v niže ležeči Baški grapi, zlasti v Kneških Ravnah, lani napadel 23-krat, jih je strah, da tudi letos ne bodo uspeli. Zato se bodo v prihodnjih dneh odločali o predčasnem umiku živine s pašnikov.
Planinci na goro le po označenih poteh
Čez pašnike na Porezen vodijo tudi planinske poti. Oskrbnik koče na vrhu 1630 metrov visoke gore Sašo Kunaver, sicer tudi lovec, nam je povedal, da je ta čez vse poletje dobro obiskana. Če strah planincev doslej ni odgnal, pa se utegne to po Kunaverjevem mnenju zgoditi po tokratnem napadu, ki je glasno odmeval tudi v medijih. “Medved deluje ponoči. Zato menim, da so pohodniki na Porezen podnevi pred njim varni. To pa seveda velja le, če se bodo h koči vzpenjali po markiranih poteh. V nobenem primeru se ne smejo ustavljati med borovničevjem, malinovjem ali cvetjem, saj bi tam lahko naleteli na spečo zver,” priporoča Kunaver in dodaja, da tudi glasen pogovor, ki običajno odžene kosmatinca, ne bo odveč. SAŠA DRAGOŠ