Med ponosom in razočaranjem

Sobotni poklon spominu na najbolj humano dejanje partizanov - prenos ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko avgusta leta 1944 - je bil množičen. Delno pot spomina pa je 30. zapovrstjo prehodilo približno 150 pohodnikov.

VOJSKO > Pohodniki, redki živeči sodelavci in ranjenci bolnic Pavla in Franja, in množica prijateljev obeh so na Vojskem poudarili ponos na humanost, iznajdljivost in solidarnost, ki jih simbolizira prenos stotih ranjencev in invalidov na Notranjsko in naprej v južnoitalijanske bolnišnice. Zgroženi pa so zavrnil vse, ki danes te vrednote teptajo. “Ta pohod najbolje izpričuje vrednote partizanstva. To je pomenilo borbo za življenje naroda, za vsakega človeka ne glede na ideologijo in prepričanje. To je bil krst slovenske suverenosti,” je Janez Stanovnik, že prej pa akademik Ciril Zlobec, poudaril danes nedojet pomen humane epopeje. V njej je, v neposredni bližini nemških enot, sodelovalo 3000 borcev IX. korpusa pod vodstvom Lada Ambrožiča Novljana. Delno pot spomina je prehodilo 150 pohodnikov - večja kolona iz cerkljanskega Želina, manjša s Predmeje. “To je bil jubilejni 30. pohod. V tem času so se zamenjale generacije in nič se ne bojimo, da bo spomin zamrl,” je bila soglasna skupina pohodnikov s Cerkljanske. Prav najmlajše je Jelko Kašca, prvi med organizatorji, kot vedno prosil, naj ne pozabijo.

Naj vstanejo proti razvrednotenju, si sami pišejo bodočnost, kot jo je s partizansko borbo pisal slovenski narod med NOB in na osamosvojitvenem plebiscitu, je naročal tudi Stanovnik. V roke je vzel listič le, ko se ni želel zmotiti glede zablodelih misli nekoga, ki ga ni želel imenovati. “Pri osamosvojitvi Slovenije naš glavni nasprotnik ni bila jugoslovanska armada, temveč je bil slovenski komunistični vrh,” je zgrožen prebral v eni od strankarskih revij natisnjene, po prepričanju zbranih sramotne in nesprejemljive besede.

“Kaj takega nisem še nikjer prebral ...!” Ob ploskanju vseh, tudi nekdanjega predsednika Danila Türka, je Slovence pozval, naj se postavijo za sebe in demokracijo.

Ljudsko demokracijo z vsemi vrednotami, kot so jo zasnovali že v sedmi točki ustanovne listine OF.

SAŠA DRAGOŠ

---