Med izdatki in koristmi ni harmonije

Koncepta 2,1 milijona evrov vrednega projekta Brda, harmonija kultur, kako nove turiste med griče ob meji z Italijo zvabiti, občinski svetniki ne zavračajo. A večina jih meni, da bilance tega projekta, ki bi zajemale tudi kredit občine, ne bi bile tako harmonične. Zato ga ni podprla.

Po mnenju predlagateljev “harmonije”, so se v Brdih odrekli skorajda vabi za  turiste  Foto: Leo Caharija
Po mnenju predlagateljev “harmonije”, so se v Brdih odrekli skorajda vabi za turiste  Foto: Leo Caharija

DOBROVO > S projektom Razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur se je občina na razpisu resornega ministrstva uspešno potegovala za spodbude EU za razvoj infrastrukture v kulturi. Zamisel, ki naj bi spodbudila kulturni turizem v Brdih, pomagala ohranjati dediščino ter je predvidevala znatna popravila gradu na Dobrovem in Hiše kulture v Šmartnem, kakor ureditev med sabo povezanih muzejev na več mestih, bi država in EU sofinancirali z 1,5 milijona evrov. A Brici bi morali pristaviti 600 tisočakov in bi najeli kredit. Zato in zaradi predvidene (ne)donosnosti projekta pa mu je svet občine odrekel podporo. Po razpravi za zaprtimi vrati je “harmonijo vzelo” razmerje glasov 8:5.

Mužič: “Izpustili smo goloba iz rok”

“Imeli smo goloba v rokah, pa smo ga izpustili,” izid komentira briški župan Franc Mužič. Razlaga, da bi se vložek občine povrnil v nekaj letih (s prodajo vstopnic), da bo poslej težje dobiti denar EU za gradbene naložbe, da bi novi gosti, ki naj bi jih pritegnili v Brda, lahko povečali prodajo vina, število nočitev, obisk gostišč ... A so se odrekli priložnosti za gospodarski razvoj, sodi Mužič: “Večina v svetu je menila, da projekt ni dovolj donosen, ni jih prepričalo, da bi se naš vložek povrnil, čeprav je v elaboratu razvidno, kako. Projekt je padel. Sem skoraj užaloščen!”

Župan pravi, da bo treba postopke, ki so se jih lotili vzporedno, ustaviti. Ariana Suhadolnik, direktorica zavoda za turizem, ki je vodil aktivnosti, sicer trdi, da z že izbranimi izvajalci gradbenih del ne bo težav: “Z nikomer še ni bila podpisana pogodba in izvajalci so vedeli, da bi jih sklenili le, če bi bil potrjen najem kredita.” Toda kot nadaljuje, se Brda odrekajo denarju, ki jim ga je država že odobrila z odločbo o sofinanciranju, in odstopila bodo od za ta namen že sklenjene pogodbe. Suhadolnikova trdi tudi, da bo zaradi pravil pri razpisih ta denar treba vrniti EU.

“Z mojega zornega kota je to katastrofalna, nezaslišana, neodgovorna odločitev. In če gre za politične kalkulacije pred volitvami, upam, da volilci ne bodo zaupali strukturi, ki ni podprla tega projekta. Bila je narejena velika škoda za Brda kot turistični cilj,”ocenjuje direktorica.

V omenjenem elaboratu, po katerem je projekt neprofiten, a blagodejen za obisk Brd, so navedli, da bi razpršeni muzej na leto stal 84.050 evrov. S prodajo vstopnic (pet evrov) bi glede na pričakovani obisk od leta 2020 dalje (10.400 odraslih) odtlej zaslužili po 52 tisočakov, sprva (2015) pa le 20. Hkrati bi občina do leta 2024 odplačevala kredit s po 72 tisočaki na leto.

Ni vse rožnato

Med svetniki, ki so glasovali proti, je bil tudi Jan Miklavc (SDS). “Glavni razlog za zavrnitev je, da projekt, kljub odlični vsebinski zasnovi, finančno ni vzdržen za proračun, kot ga imamo zdaj v Brdih. Glede na številke v elaboratu o projektu je jasno, da bi občino leta 2015, ko bi muzeji začeli delovati, stal okoli 143.000 evrov, naslednje leto 135.000 in tako naprej. Ker ne gre le za najeti kredit,” je pojasnil.

Kot pravi, je treba upoštevati še stroške upravljanja, predvidoma 90.000 evrov na leto, in ko se jim prišteje kredit ter odšteje zneske, ki naj bi jih zaslužili, rezultat ni ravno navdušujoč. “Projekt ne bi prinašal 300.000 evrov na leto, ampak v prvem letu desetkrat manj, 20.000, kot so to zapisali v elaboratu. To pomeni, da tudi ko bi po letu 2024 odplačali kredit, bi za projekt še vedno dajali denar iz proračuna, 40 tisočakov. Ker na leto naj bi imeli največ 10.400 gostov in z vstopninami ne bi pokrili niti stroškov upravljanja,” je svetnik razbral iz gradiva.

Na seji je tudi vprašal, ali naj svet odloča na podlagi 74 strani dolgega elaborata ali le ene prosojnice. Prevladalo je mnenje, naj bo osnova dokument z natančnimi informacijami o projektu. “Ta je projekt zaradi nevzdržnih številk obsodil na propad,” dodaja Miklavc. AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano