Le obnova dediščine ni dovolj

Prvi vikend eksperimentov je vedoželjnim v Idriji ponudil sodelovanje pri zanimivih naravoslovnih poskusih. Organizirali so ga študenti, prepričani, da Idriji manjka takšnih vsebin. Sodobna hiša eksperimentov bi bila lahko magnet, ki bi privabil obiskovalce, predvsem mlade. A ideja še vedno leži v predalih ...

  “Eksperimentiraj z menoj,” sta obiskovalce uspešno nagovarjala Rok Krhlikar in Jernej Podobnik Foto: Saša Dragoš
“Eksperimentiraj z menoj,” sta obiskovalce uspešno nagovarjala Rok Krhlikar in Jernej Podobnik Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Medtem ko v Idriji že leta razmišljajo, da bi morali skrbno obnovljeno, a bolj ali manj “mrtvo” dediščino oživiti s hišo eksperimentov, so pobudo uresničili študenti. Vsaj za dva dneva minulega vikenda, ko so v svojo eksperimentarnico na Mestnem trgu privabili obilje vedoželjnih, zlasti mlajših someščanov.

Ogromno dediščine, manjka pa vsebin

Pobudnika, študenta elektrotehnike Rok Krhlikar in Jernej Podobnik, sta k sodelovanju pritegnila 18 dijakov in študentov prostovoljcev in v dveh dnevih so pod organizacijskim okriljem Mladinskega centra sredi mesta oživili eksperimentarnico z vseh naravoslovnih področij.

“Idrija je zelo bogata s kulturnim oziroma širšim družboslovnim in domoznanskim dogajanjem. V mestu naravoslovne in tehnične dediščine pa manjka prav tovrstnih vsebin. Zanimanje za naše, ne povsem vsakdanje, vsekakor pa zabavne poskuse, potrjuje, da so zlasti mladi željni tovrstnih dogodkov,” sta prepričana.

Čeprav so poskuse različnih težavnosti in vsebin namenili radovednežem vseh starosti in izobrazb, jima je predvsem zanimanje mladih za eksperimentiranje pritrdilo. Gneča najmlajših, zlasti pri najzabavnejših delih, ko so, denimo, s tekočim dušikom izdelovali “sladoled”, pa bi morala v razmislek prebuditi tudi vse, ki med skrbno obnovljeno rudarsko tehniško dediščino zaman skušajo pritegniti dovolj radovednih obiskovalcev.

Za obnovo topilnice vsaj sedem milijonov evrov

Razmislek je nujen zlasti sedaj, ko so se podali v lov za obnovo rudniškega topilniškega kompleksa, ki bo zahteval vsaj sedem milijonov evrov. Zanje državni center za dediščino kandidira na razpisu norveškega mehanizma. Načrt obnove iz leta 2009 pa znova predvideva le ureditev kompleksa za muzejsko predstavitev z informacijsko točko za Unesco.

“Prav to, da ne bomo ponudili vsebin, ki bi resnično pritegnile mlade in jih tudi vračale v Idrijo, je bil moj temeljni pomislek pri pripravi projekta. Gre za ogromen denar, ki ga bomo potrebovali za obnovo topilnice, ki se nam ob zastavljenem načrtu ne bo povrnil,” je soglašal eden od sodelavcev pri pripravi projekta. Da se ne bi zameril tistim, ki z dušo in srcem po vseh pravilih stroke bdijo nad obnavljanjem rudarske, sedaj svetovne dediščine, ne želi biti imenovan.

Da Idrijčani z dediščino ravnajo zelo skrbno, se ve, in da je tako tudi prav, jim priznajo vsi. Sočasno jih je vse več, ki opozarjajo, da jim dodajanje vrednosti, ki bi jo prinesla oživljena dediščina, ne gre od rok. Zato jim je starosta rudarskih inženirjev, profesor dr. Uroš Bajželj, na nedavnem posvetu znova položil na srce, naj svoji dediščini končno dodajo sodobno hišo eksperimentov. Medtem ko njegova pobuda več kot desetletje nedotaknjena leži na papirjih, so študenti potrdili, kako prav bi prišla Idriji. Vikend eksperimentov so zaokrožili s pomenljivim predavanjem profesorja na elektrotehnični fakulteti dr. Aleša Berkopca o strelah.

Zvečer so s teleskopi pogledali še v nočno nebo. Odgovora, kdaj bo idrijska dediščina ne le obnovljena, pač pa oživljena, med zvezdami niso našli. Krhlikar in Podobnik pa sta zagotovila, da bo ob letu znova oživela vsaj študentska eksperimentarnica.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano