Le dejavna zgodba bo pritegnila
Instalacija Rojstvo Idrije, delo Idrijčana Marka Piriha, je zbudila obilo pozornosti javnosti. Ker ji vrhunsko idejo in tehnično dovršenost pripisujejo tudi strokovnjaki, so na pobudo Mestnega muzeja pripravili posvet, kje naj dobi svoj prostor v Idriji in njeni turistični zgodbi.
Avtor Marko Pirih z instalacijo
IDRIJA>Marko Pirih se je z instalacijo Rojstvo Idrije želel pokloniti legendarnemu “najditelju” samorodnega živega srebra - škafarju, a je s svojo idejo in tehnično dovršeno uresničitvijo dosegel veliko več. Širši krog strokovnjakov, od arhitektov in muzejskih delavcev do vodij turističnih organizacij, se je na pobudo direktorice Mestnega muzeja Ivane Leskovec zbral na posvet, kje naj instalacija dobi trajno mesto.
Župan želi zgodbo, ne načičkane Idrije
Roki, skozi kateri se v škaf pretaka voda s 25 mililitri živega srebra, ki jih ob približanju gledalcev sprožijo senzorji in tako nenehno kroži, je inovativno, tehnično dovršeno in vsebinsko celovito sporočilno delo. O tem, bogati metaforiki in simboliki rok, vode, lesa in živega srebra so bili z zgodovinarjem Janezom Kavčičem soglasni vsi. Razšli pa so se ob vprašanju, kam naj Rojstvo Idrije umestijo.
Avtor se je nagnil v prid Leskovčevi, ki instalacijo vidi ob cerkvi sv. Trojice. Ta stoji na mestu, kjer naj bi se škafarju natočilo živo srebro. Arhitektom je bilo bliže bolj obljudeno mesto - bodisi v ali na javni ustanovi, morebitnem Unescovem centru, na Mestnem trgu ob fontani, v kripti...
“Rad bi širšo zgodbo in ne načičkane Idrije. Naša osnovna zgodba je znanje, pomen Idrije za svet. Pri nas se je začela industrijska revolucija in ne v Veliki Britaniji. Evropa bi se brez našega živega srebra razvijala počasneje, kot se je. To zgodbo moramo širiti, če želimo dati pomen Idriji,” se je župan Bojan Sever zavzel, naj zbrani pomagajo k oblikovanju zgodbe, ki bo zanimiva za obiskovalce. Prav ti bi v njej lahko dejavno sodelovali.
Živo srebro še ni reklo zadnje...
Instalacija je seveda lahko le obeležje škafarju. A teh, in pobud za postavitev novih, kot je poudaril Sever, je v Idriji v izobilju. So dragocen poklon preteklosti, a ne privabljajo turistov. Idrija naj bi po leta 2009 sprejeti strategiji trženja turizma do leta 2015 privabila 55.000 turistov in ti naj bi ustvarili vsaj 104.000 nočitev. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2010 v občini 4833 turistov ustvarilo 12.063 prenočitev, v marsičem sorodni občini Tolmin pa, denimo, 12.196 turistov 37.000 prenočitev.
Z inoviranjem Zgodbe za vse čase, ki je Idrijo “naredila” za evropsko destinacijo odličnosti, se mudi. Kot je poudarila Leskovčeva, naj bi bila do leta 2015 dorečena, saj bo Idrija praznovala 525-letnico. Vpeti jo bo treba v prihodnost. Čeprav v oltar zgodovine, kot je dejal arhitekt Silvij Jereb, inovativno zre tudi instalacija Rojstvo Idrije.
Vprašanje torej ni, kam instalacijo umestiti, pač pa, kakšno vlogo ji nameniti v Zgodbi za vse čase. Tudi za prihodnost. “Živo srebro še ni izkoriščeno. Danes, za naš način življenja in razvitost, je strup. Vprašanje je, kakšno vlogo mu bo znanost v povezavi z nuklearno fiziko namenila čez stoletje,” je bil prepričan Janez Kavčič. Tega Idrija ne bi smela zanemarjati.
SAŠA DRAGOŠ