Korenine so pognali že v bronasti dobi
Goriška
20. 10. 2012, 09.49
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.30
Bronasti zvonček iz rimskega obdobja, odlomek prazgodovinske perle, puščične osti, živalske kosti, delci kamnitega orodja ter keramika, najdeni na strmem pobočju pod vipavskim Starim gradom, so najnovejše najdbe, ki bodo arheologom pomagale k boljšemu poznavanju davne preteklosti Vipave.
Strmo pobočje pod Starim gradom nad Vipavo skriva številne ostaline iz davne preteklosti Foto: Alenka Tratnik
VIPAVA>Ekipa Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) v teh dneh izvaja zaščitna arheološka izkopavanja na strmem pobočju griča pod vipavskim Starim gradom. Da gre za območje z bogato arheološko dediščino, so potrdila predhodna sondiranja. Arheologi novogoriške enote ZVKD so sicer že pred desetletji pri Starem gradu odkrili najdbe, ki pričajo, da je bilo območje Vipave poseljeno že v prazgodovini, v času bronaste in železne dobe, pa vse do srednjega veka, ko so tam zgradili grad.
Po besedah arheologa Tomaža Fabca, vodje tokratnih izkopavanj, pa ni nič manj zanimivo trško jedro ob vznožju griča. Tudi tu so v preteklosti že odkrili več ostankov bivalnih in gospodarskih objektov ter grobišče, ki prav tako pričajo o poselitvi od prazgodovine dalje. “Upali smo, da bodo naša izkopavanja vsaj delno odgovorila na vprašanja, povezana z boljšim razumevanjem prostora med obema lokacijama. Podatki, ki jih pridobivamo, bodo nedvomno prispevali k boljšemu poznavanju daljne preteklosti Vipave,” pravi Fabec.
Na parceli, kjer bo zrasla stanovanjska hiša, so tokrat odkrili veliko ostalin iz prvega tisočletja pred našim štetjem. Gre za odlomke lončenine, kamnita orodja, dele nakita, ostanke hrane. Številne črepinje amfor, namiznega in kuhinjskega posodja ter deli uporabnih predmetov kažejo, da je bil kraj poseljen še vsaj v rimskem času. Ostalin iz kasnejšega obdobja je manj.
“Ugotovimo lahko tudi, da je bilo pobočje v času prve poselitve, to je približno v pozni bronasti dobi, precej bolj skalnato in manj zaraščeno kot danes. Morda so takratni ljudje z grajskega hriba to izkoriščali tudi v obrambne namene. Z vrha hriba je bilo lažje nadzirati okolico, napadalci pa so bili s tem bolj izpostavljeni braniteljem,” ocenjuje Fabec.
ALENKA TRATNIK