Ko ni mogoče ozdraviti, je treba vsaj olajšati

S staranjem prebivalstva tudi število neozdravljivo bolnih narašča in zato je paliativna oskrba, ki pomeni aktivno pomoč tem bolnikom ter njihovim svojcem, potrebna in dobrodošla. Na Goriškem se uveljavlja, dobila bo tudi oddelek v bolnišnici.

Udeležba na večeru dokazuje, da je paliativna oskrba tema, ki ljudi zanima  Foto: Nace Novak
Udeležba na večeru dokazuje, da je paliativna oskrba tema, ki ljudi zanima  Foto: Nace Novak

NOVA GORICA > “Vsi bi radi dolgo dobro živeli in potem hitro umrli, žal pa gre pri večini ljudi za proces počasnega pešanja moči,” je na sredinem pogovoru o paliativni oskrbi v Goriški knjižnici Franceta Bevka povedal Matjaž Figelj. Skupaj s soprogo Jano Harej Figelj, prav tako zdravnico, sta koordinatorja za te vrste zdravstveno oskrbo za severno Primorsko.

V šempetrski bolnišnici so spomladi oblikovali zdravstveno ekipo za paliativno oskrbo. Od maja enkrat tedensko deluje ambulanta, prihodnji teden bo začel delovati tudi oddelek. Kot je še povedal Figelj, je omenjena vrsta oskrbe manj poznano področje medicine, a je glede na staranje populacije in porast kroničnih neozdravljivih bolezni vse bolj aktualno.

Da bi bilo vsaj čim manj boleče

Njen cilj je preprečevanje in lajšanje najrazličnejših težav v obdobju pešanja moči, ki je lahko različno dolgo, ter s tem boljša kakovost življenja in dostojanstven prehod. “Paliativna oskrba je nastala kot nasprotje prepričanja, da se bolnikom v zadnjih fazah obolenja ne da več pomagati. Tudi če ne moremo več pomagati, je že to, da smo ob bolniku, ogromno,” je še povedal Figelj in dodal, da je v Sloveniji za to področje najbolje poskrbljeno na Golniku in na onkološkem inštitutu, med tem ko drugod še orjejo ledino. Pojasnil je tudi, da je smrt še vedno velik tabu, in da zdravniki v času izobraževanja o smrti in oskrbi neozdravljivih bolnikov še nedolgo niso izvedeli prav nič. To se danes že izboljšuje.

Stiska je velika tudi za svojce bolnih

“Paliativna oskrba pomeni tudi podporo svojcem bolnih, ker je stiska tudi pri njih velika. Nadaljuje se tudi po smrti pacienta, ker je proces žalovanja boleč,“ je povedala Jana Harej Figelj. Dodala je še, da je za ljudi, ki bi potrebovali tovrstno pomoč, najbolje, da o tem spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom.

Na neke vrste okrogli mizi v Goriški knjižnici pa so zbranim spregovorili tudi svojci neozdravljivo bolnih ljudi. Drug za drugim so pozitivno ocenili izkušnje s paliativno oskrbo. To vrsto pomoči, ki ne zahteva doplačil, so priporočili vsem, ki se znajdejo v takšni situaciji.

NACE NOVAK


Najbolj brano