Kinogledališče bo modernistično, a okrasje na fasadi mora ostati

Občina Tolmin se je na razpis za regionalni razvoj prijavila z dvema projektoma. Upajo, da bodo dobili nepovratni denar EU za prenovo kinogledališča, pri katerem so po številnih polemikah ohranili modernistično podobo.

Krajevna skupnost z obnovo kinogledališča  soglaša pod pogojem, da ohranijo Tomažičevo okrasje na fasadi  Foto: Neva Blazetič
Krajevna skupnost z obnovo kinogledališča soglaša pod pogojem, da ohranijo Tomažičevo okrasje na fasadi  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Drugi projekt je komunalno omrežje ter čistilna naprava v vasi Kamno. Vsak od teh projektov je vreden približno tri milijone evrov.

Pri kinogledališču so po burnih razpravah potrdili načrtovano modernistično zunanjo podobo, ki jo je zasnoval arhitekt Vladimir Kozorog. Tudi krajevna skupnost se je sprijaznila s predlaganim projektom, a pod pogojem, da na fasadi ohranijo okrasje arhitekta Franca Tomažiča, po načrtih katerega so objekt obnovili leta 1953. Preslišali pa so argumente društva za ohranjanje in razvoj Tolmina DOR, ki je proti modernistični fasadi.

Če bo na razpisu dobila denar za kinogledlišče, se bo občina za njegovo prenovo in še za nekatere druge projekte zadolžila za 1,7 milijona evrov. Za kinogledališče naj biprispevala milijon. “Za razliko od drugih občin naša ni zadolžena. Glede na napovedi o možnostih za pridobivanje denarja EU za kulturne objekte v naslednji finančni perspektivi je zdaj morda zadnja priložnost, da uspemo,” pojasnjuje župan Uroš Brežan.

V tolminski občinski upravi so kritični do letošnjega načina prijave projektov na razpis. Skupaj s številnimi občinami so morali sredi noči iskati odprt Petrolov bencinski servis, da so lahko v prvi minuti po polnoči prijavo oddali. Kot pravijo, je bil v prejšnjih letih način bolj prijazen in cenejši. Občine so se med seboj dogovarjale, s čim bodo kandidirale in koliko možnosti imajo. Letos je bilo treba z veliko denarja pripraviti projekte, izbrati izvajalce, ki so morali plačati garancije na bankah, na koncu bo pa izbranih deset do dvajset odstotkov prijavljenih, trdijo na občini in dodajajo: veliko denarja je bilo vrženega proč.

Objekt bodo morali obnoviti, tudi če na razpisu ne dobijo denarja. Tudi zato, ker je popotresno razrahljan. Država zaradi krčenja potresnega denarja zanj ne da obljubljenih 300.000 evrov. “V vsakem primeru bo treba vložili okoli milijon evrov, dobili pa bomo bistveno manj, kot če bi pomagala EU. Zdajšnji načrti predvidevajo dodatni večnamenski prostor, stopničasto dvorano in sodobno opremo. Dobili bi tudi gostinski obrat, ki bi ga dali v najem, uporabljali pa bi ga tudi za pogostitve po prireditvah,” pojasnjuje vodja skupine za pripravo projekta, direktor zavoda za šport, kulturo in mladino Branko Velišček. Odgovoren za družbene dejavnosti na občini Rafael Šuligoj dodaja, da so morali projekt pripraviti hitro in v okviru popotresne obnove, ker so imeli navodila, da naj bi z njim kandidirali že prejšnje leto. Potem pa se je z razpisom zavleklo. Arhitekt Kozorog pojasnjuje, da je zavod za varstvo kulturne dediščine projekt odobril in da modernistični vložek ni sporen. Tudi akademska slikarka in občinska svetnica Jana Dolenc meni, da je sobivanje starejše in novejše arhitekture ustrezno in da bi s prenovo kinodvorane veliko pridobili, zlasti s kakovostno opremo.

Občina si prizadeva dobiti denar EU tudi za komunalno infrastrukturo in čistilno napravo v vasi Kamno, na katero 270 prebivalcev čaka že desetletje. Zanj so v letošnjem in prihodnjem letu iz proračuna zagotovili po 600.000 evrov. Tudi če denarja EU ne dobijo, bodo s projektom nadaljevali, saj so se zavezali, da bodo do leta 2015 čim več vasi ekološko uredili.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano