Kdo bo gospodar na Soči?
Iz strahu, da se bo uresničila odločba inšpektorja in bo Sočo zaprl za plovbo, so raftarji in kajakaši kar sami očistili reko. A to ne bo odpravilo sporov, ki se pojavljajo že leta, predvsem okrog tega, kdo je odgovoren za red na reki. Na podlagi smernic pristojnega ministrstva bodo zato posoške občine dopolnile odlok o plovbi po Soči in določile, kdo in kako naj skrbi zanjo.
O tem, kako zagotoviti čim bolj varno plovbo po Soči, se polemike vnemajo že leta. Zdaj nameravajo bolje določiti pristojnosti. Foto: Leo Caharija
POSOČJE
>
“V gospodarskem interesnem združenju smo se odločili, da bomo počistili Sočo, ker smo preveč odvisni od nje in ne moremo špekulirati okrog tega, ali se bo uresničila odločba in bi nam inšpektor zaprl reko,” je povedal predsednik GIZ raftarjev Dolina Soče Adis Hrovat. Inšpektor za celinske vode je namreč po nedavnih smrtnih nesrečah odredil, da morajo v reki počistiti vse ovire, ki vplivajo na varnost plovbe in ogrožajo življenja ljudi, sicer jo bo zaprl za plovbo.
“Na odločbo inšpektorja se nismo pritožili, ker je ne bi spoštovali, pač pa ker smo prepričani, da ni izvedljiva in je neživljenjska. Vztrajamo, da je na divjih vodah nemogoče zagotoviti stoodstotno varnost. To potrjujejo tudi strokovnjaki in uporabniki. Prepoved plovbe po Soči se ne sme zgoditi, saj bi bila to katastrofa za turizem,” poudarja Germovšek.
Medobčinska uprava posoških občin se je sicer na odločbo pritožila, a je 40 kajakašev in raftarjev vseeno samoiniciativno, v enem dnevu na približno 20 kilometrov dolgem odseku struge Soče med Golobarjem in Trnovim, iz vode potegnilo večinoma dele dreves, ki ogrožajo plovbo. “Nujne stvari je bilo treba povleči ven, vsega pa se ne da. Sočo namreč danes očistiš, a je že jutri lahko spet kaj v njej. Tudi sicer sproti odstranjujemo, kar opazimo, a nekdo bi moral to celovito urediti,” opozarja Hrovat. In s prstom pokaže na občine: “Določiti bi morali skrbnika plovne poti, a občini Bovec in Kobarid v odlok o Soči nista vnesli tega zakonskega določila.” Ker zadeve niso zadovoljivo urejene, se je že večkrat iskrilo med uporabniki in posoškimi občinami.
Prav o pomanjkljivostih odloka o rabi in varovanju vstopno-izstopnih mest za športno plovbo po Soči in njenih pritokih in o tem, kako ga posodobiti, so se predstavniki bovške in kobariške občine pogovarjali na ministrstvu za infrastrukturo in promet. “Sestanek je bil sklican na našo pobudo. Delno zaradi inšpekcijske odločbe, ki je po našem mnenju neizvedljiva. V prvi vrsti pa zato, da se razčistijo nejasnosti okrog pristojnosti in odgovornosti,” pojasnjuje bovški župan Siniša Germovšek.
Občini Bovec in Kobarid vsako leto od vstopnin za plovbo po Soči dobita med 120 in 150 tisočakov. Na občinah zagotavljajo, da jih porabijo za urejanje vstopnih in izstopnih mest, najemnine za zemljišča ob reki in podobno. Kot pristranske pa zavračajo očitke, da so slabi gospodarji.
Ni namreč smiselno sprejemati ukrepov na vrat na nos samo zaradi medijskega pritiska, pač pa je skupen interes, tako občine in države kot uporabnikov, da se zadeve uredijo na zakonit, življenjski in strokoven način, zatrjuje. “Ugotovili smo, da je naš odlok najboljši v državi, res pa je, da ne ureja plovnega režima. Ko smo ga sprejemali, zakon o plovbi po celinskih voda sploh še ni bil sprejet, zato njegovih določil nismo mogli vnesti v odlok,” poudarja.
Strinja se, da ga je treba dopolniti. “Na ministrstvu nam bodo do konca tega meseca posredovali smernice. Vse tri posoške občine moramo sprejeti enoten odlok. Pred sprejemanjem pa ga bomo dali v javno razpravo, da ne bo sprožal nezadovoljstva,” obljublja Germovšek. Določiti bodo morali predvsem skrbnika plovne poti. “Novi odlok bo odprl različne možnosti. Predvsem pa moramo postopke speljati tako, da z naslednjo sezono ne bo več težav,” poudarja župan.
MITJA MARUSSIG