Kdaj bo zadržal vse?
Ob obilnejšem deževju in hkrati odjugi vodotoki v Vipavski dolini in na Goriškem niso narasli toliko, da bi poplavili naselja. Je pa ponekod težave spet povzročala deževnica, tudi sredi Nove Gorice. Ribnik v Borovem gozdičku je spet prestopil bregove. Toda ta problem kaj hitro ne bo rešen ...
... a voda ni zalila dvorane v knjižnici, kot jo je leta 2012
NOVA GORICA
> Bajer sredi tega mestnega parka, ki je hkrati zadrževalnik deževnice, je včeraj narasel toliko, da je poplavilo otroško igrišče ob gostišču Marco Polo. V lokalu, kjer so se ob poplavah jeseni leta 2012 pred vodo branili z vrečami peska in s črpalkami, so tudi včeraj gasilce prosili za pomoč. Prinesli so jim potopno črpalko in cev, da so jemali vodo ribniku. Na koncu poplave ni bilo.
Vreme se jih je usmililo
Medtem pa so razmere budno spremljali nedaleč v stran, v Goriški knjižnici, ki tudi stoji ob Borovem gozdičku. “Ribnik je že začel poplavljati, v knjižnici pa imamo zaenkrat vse pod nadzorom in nimamo vode. Hišnik spremlja razmere, če bi nastale težave, bi skušali vodo črpati iz ribnika,” je povedala direktorica Irena Škvarč.
Oktobra leta 2012 jim je namreč zalilo klet, sicer prvič dotlej in tudi doslej. “Največ škode je bilo v dvorani v kleti, kjer se je nabralo za približno meter vode. Uničila je parket, opremo, računalnike, stenske obloge, zalila dvigali in poškodovala njuno elektroniko. Ocenjujemo, da je bilo škode za približno 50.000 evrov, kar smo potem uspešno sanirali,” pravi direktorica knjižnice. Dodaja, da je voda v poslopje oziroma kletne prostore pridrla z bližnjih parkirišč.
Škvarčeva hkrati pojasnjuje, da ob obilnejšem deževju zaradi nepravilnega prečrpavanja oziroma preveč vode v bajerju slednja bruhne iz odtočnih cevi črpališča in se izliva v okolico izpod kovinskih pokrovov jaškov. Ob tem je zalit velik del atrija knjižnice. Po besedah Škvarčeve že nekaj časa opozarjajo na problem poplavljanja bajerja in se dogovarjajo z občino, kako ta problem odpraviti.
Še dolgo bo tako
Direktorica občinske uprave Vesna Mikuž pa pojasnjuje, da se problema zavedajo, a “žal ga ni mogoče reševati lokalno, samo na tistem območju.”
Nared so poplavne študije mesta, ki med drugim predvidevajo izgradnjo dveh kanalov za odvodnjavanje: pod Lavričevo in Prvomajsko ulico. Po obeh bi tudi voda iz vseh zadrževalnikov v mestu odtakala v Sočo. Toda ... “Gradnja takega sistema je finančno tako zahtevna, da bi terjala najmanj angažiranje za naložbe namenjenih sredstev enega ali dveh proračunov občine,” našteva. Kot še pravi, skušajo vsaj odvodnik pod Prvomajsko ulico dobiti na račun izgradnje centra Supernova ob njej, ureditev celotnega sistema pa bo velik zalogaj.
AMBROŽ SARDOČ