KS bodo le še debatni krožki

Občina Idrija je po postopnem zmanjševanju vloge krajevnim skupnostim s statutom naposled vsem desetim odvzela status pravnih oseb. Prihodnje leto bo nanjo neodplačno prešlo tudi vse njihovo premoženje.

IDRIJA > Sporen je zlasti prenos spodnjeidrijskega, ki je v dobršni meri sad prispevkov in dela tamkajšnjih ljudi.

Izvirni greh centralizacije Slovenije, zmanjševanja vloge občin in podcenitve njenih ožjih delov, je državni. Občina Idrija, ki je imela v desetih krajevnih skupnostih (KS) pomembna razvojna kolesa, pa je v kleščenju njihove vloge bolj papeška od države. Ko je letos dokončno zlomila poslednjo uporniško KS Spodnja Idrija, je s spremembami statuta pravno osebnost vzela vsem KS.

Po obglavljenju v imenu zakona mrtvilo

Zakon o lokalni samoupravi statutom občin prepušča odločitev, ali bodo KS pravne osebe z ločenimi proračuni, ne omogoča pa več zaposlovanja v njih. Medtem ko je del občin zaradi prednosti bližine KS ljudem zaposlene v njih enostavno ohranil (trenutno je po večjih KS, med njimi tudi v Novi Gorici in Kopru, zaposlenih še 20 delavcev), je večina občin sodelavce KS zakonito zaposlila v svojih upravah. Idrija na kaj takega ni bila pripravljena.

Medtem ko je z zniževanjem vloge večino vaških KS zajelo mrtvilo, se je upirala le še Spodnja Idrija. Ko je spomladi njen svet odstopil in je novega izvolilo le pet odstotkov krajanov, je usahnila tudi ta.

Občina je s spremembo statuta naposled odločila, da vsem KS odvzame status pravnih oseb in neodplačno prevzame njihovo premoženje. “KS kot pravne osebe so kadrovsko preveč podhranjene, da bi zakonito opravljale vse s statutom zaupane naloge. Vedno bolj so se naloge vodile v upravi občine. To je privedlo do dejstva, da danes v KS ni nobenega zaposlenega več,” je opravičila ukinitev kar s svojimi postopki.

Župan Bojan Sever je svetnike dve seji prepričeval, da gre za uskladitev z zakonodajo in odpravljanje zmede po KS. “Kot občina ne smemo vlagati v objekte KS. Ne moremo asfaltirati cest, zapletlo se je pri projektih obnove za filmsko gledališče v Idriji. Športna, modra dvorana je še v lasti KS in ne vem, kako jo bomo energetsko sanirali. Vlaganja v KS Spodnja Idrija so potekala brez javnih razpisov,” je opozarjal. Direktorica uprave Mojca Remškar Planinc je dodala, da je večina objektov v KS še družbena lastnina, pravnik Gregor Prezelj pa, da so vse KS nelegalne, ker nobena ni predložila statuta svetu občine v potrditev.

Le še KS Idrija proti debatnemu krožku

Vse to ne drži. Vknjižbe, ki so pristojnost občine, ovirajo pomanjkljive listine po delitveni bilanci. KS Spodnja Idrija je, denimo, svoj statut poslala v potrditev občinskemu svetu, a je ostala brez odgovora. Vlagala je po razpisih. Njena vsaj milijon evrov vredna lastnina pa je, za razliko od omenjenega gledališča in modre dvorane, v dobršni meri plod upravljanja in vlaganja tamkajšnjih ljudi. Neodplačen prenos je zato sporen, čeprav si občina v trenutni apatiji Spodnjeidrijčanov spora ne obeta. Aktivnega upravljanja pa od nedejavne KS tudi ni več pričakovati.

Osem omrtvelih KS obglavljenju ni nasprotovalo. Še dejavno KS Ledine je zadovoljilo zagotovilo, da bo ob rebalansih proračuna občine ta v sredstva KS posegala le z njihovim soglasjem.

To kar določa že zakon, ni zadoščalo KS Idrija. Občinski svetnik in predsednik KS Idrija Tomaž Vencelj je novembra dosegel prekinitev obravnave statuta in prosil za pojasnilo, kaj bi za občino pomenilo, če bi KS ohranile pravni status. Jože Močnik (lista Merkur in svetnik KS) je soglašal s prenosom in ureditvijo premoženja, a je ocenil, da KS nima smisla dajati le vloge debatnih krožkov. Ker pojasnil ni bilo, sta na seji minuli teden edina glasovala proti spremembam statuta.

SAŠA DRAGOŠ

---