K zdravi hrani še gibanje

Idrijska razvojna agencija ICRA je tradicionalni slovenski zajtrk, ki je pred dnevi potekal po več slovenskih osnovnih šolah, pospremila z okroglo mizo o lokalni hrani v zavodih, petina slovenskih šol pa s celoletnim zdravim življenjskim slogom.

IDRIJA, CERKNO > Podobno kot v vsej Sloveniji so tudi otroci v občinah Idrija in Cerkno pred dnevi sedlo h Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. S pomočjo domačih čebelarjev, ki so s slovenskimi kolegi zajtrke z medom spodbudili, še preden so ti prerasli v nacionalni projekt v okviru dneva slovenske hrane. Da bi se ob zajtrkovanju prijelo tudi gibanje, so v šolah Cerkno in Idrija dodali še celoletno aktivnost Zdrav življenjski slog.

Gre za program, ki ga s podporo ministrstva za šolstvo in evropskega socialnega sklada izvajajo v 145 od 782 osnovnih šol v državi in v nekaj športnih klubih. Zajtrk se je med šolarji, kot ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, dobro prijel. Precej slabša pa je razgibanost in fizična kondicija mladih.

“Program zdravega življenjskega sloga je namenjen mladim, ki niso vključeni v organizirane in vrhunske športe. Zanimanje, vsaj na idrijski šoli in obeh njenih podružnicah, je veliko. Ob ustrezni spodbudi mladim načrtovano gibanje sploh ni odveč. Danes uživamo na snegu in se učimo hoje s palicami. Upam, da bomo nekaj otrok usmerili tudi v šport, denimo zelo zdrav smučarski tek,” je povedala vodja programa, profesorica Nina Gantar.

“Super je!” pa so bili soglasni šolarji podružnične šole Godovič, za katerimi je že polovica osvojenega zdravega življenjskega sloga. Program izvajajo tudi v OŠ Cerkno. Prav v Cerknem je razvojna agencija ICRA dan slovenske hrane pospremila z okroglo mizo o lokalni hrani v vseh zavodih v občina Idrija in Cerkno, ob šolah tudi v domovih upokojencev in bolnišnici. Čeprav je spremenjeni zakon o javnem naročanju vsem dovolil, da 20 odstotkov hrane izvzamejo iz javnega naročanja prav z mislijo na nakup čim bliže pridelane hrane, ta počasi prodira na jedilnike zavodov. Razlogi so različni - od tega, da je lokalna hrana dražja do tega, da je primanjkuje.

Na pogovoru so predstavniki zavodov, ki so zadolženi za prehrano, sklenili, da bodo delež te v prehrani skušali povečati. Razvojna agencija pa bo morala še naprej spodbujati domače kmete k pridelavi. Da to ni lahko, kaže projekt lokalne kmečke tržnice. Na njej so z dolgoletnim spodbujanjem uspeli ustaliti 25 ponudnikov kakovostne domače hrane - predvsem zelenjave, mlečnih izdelkov in medu. Za širšo lokalno oskrbo bi jih potrebovali precej več.

---