Jeseni v Vipavi odpirajo bivalno skupnost

V ajdovsko vipavskem društvu Sožitje si prizadevajo prepričati javnost, da drugačnost ni nujno zlo, ampak je lahko tudi zanimiva in da si lahko drugačen povsod, ne samo za zaprtimi vrati. A še vedno se soočajo z neživljenjskimi praksami in omejitvami.

Ajdovsko-vipavsko društvo Sožitje organizira številne seminarje in delavnice Foto: Arhiv  Društvo Sožitje
Ajdovsko-vipavsko društvo Sožitje organizira številne seminarje in delavnice Foto: Arhiv Društvo Sožitje

AJDOVŠČINA, VIPAVA > Potreba po izmenjavi izkušenj in druženju je pred tremi desetletji spodbudila starše oseb z motnjami v duševnem razvoju na Ajdovskem k ustanovitvi Društva Sožitje Ajdovščina- Vipava. Danes se lahko osebe z motnjami v duševnem razvoju vključujejo v predšolsko vzgojo, osnovnošolski prilagojeni program in varstveno delovni center za starostnike po 18. letu.

Jeseni bo v Vipavi odprla vrata bivalna skupnost, vse večjo potrebo po njej čutijo tudi v Ajdovščini. “Naši člani so v povprečju stari od 30 do 50 let. Marsikateri skrbnik ne zmore več skrbeti za otroka,” pojasnjuje Ivan Šušmelj, predsednik Društva Sožitje Ajdovščina-Vipava.

Soočeni z novimi izzivi

Pereč problem je tudi podaljšanje roditeljskih pravic. Ko oseba z motnjami v duševnem razvoju dopolni 18 let, pravno pridobi status poslovno sposobne osebe. Ker številni od njih niso sposobni skrbeti zase, je v preteklosti večina staršev ob otrokovi polnoletnosti zanj brezplačno podaljšala roditeljske pravice.

“V zadnjem času so stroški odvisni od tega, v katerem delu Slovenije živiš. V večjem delu je podaljšanje brezplačno, ker sodišče ne zahteva sodnega izvedenca. Na našem območju je strošek okrog 1000 evrov. Za to možnost se odloča vse manj staršev, to pa prinaša nove ovire. Nekateri se odločijo za skrbništvo in morajo na centru za socialno delo poročati za vsak porabljen evro. Večina ne naredi nič in pusti, da je otrok pravno sposoben skrbeti zase, kar je v neskladju z zakonodajo,” opozarja tajnica društva Nives Bizjak.

Skrbijo jih tudi napovedi, da bodo morali starši, ki imajo podaljšane roditeljske pravice, za svoje otroke doplačevati storitve, če bodo ti v celodnevnem institucionalnem varstvu. “Prepričani smo, da je to v neskladju z zakonodajo. 9. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih določa, da je odrasla oseba, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu, samska oseba, ki je tudi vlagatelj. Pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja se ne upoštevajo druge osebe. To določa tudi 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,” še poudarja Bizjakova.

V društvu opozarjajo tudi na to, da občinski invalidski svet ne deluje. Pogrešajo ga predvsem zato, ker bi lahko pripomogel k reševanju aktualnih težav v lokalnem okolju.

Mlade družine so ozaveščene

Sicer pa je v društvu trenutno 170 članov, med njimi 74 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Društvo organizira številne oblike učenja in družabna srečanja, starši se povezujejo v skupino za pomoč.

V 30 letih se je marsikaj spremenilo. “Danes se srečujemo z drugačnostjo v vrtcih, šolah, na javnih prireditvah. Včasih ni bilo tako. Starši tudi nismo imeli toliko informacij, kot zdaj. Mlade družine so ozaveščene, vedo, kaj je najbolje za njihovega otroka, poznajo pravice. Tu smo naredili korak naprej,” pojasnjuje Silva Kobal, mama dekleta z motnjami v duševnem razvoju.

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano