Idrija pred dilemo: kaj pa radon?

Občina Idrija je pred dnevi Evropski komisiji poslala trajnostni energetski načrt, s katerim se je obvezala, da bo za petino znižala izpuste ogljikovega dioksida. Sočasno se je pri že odobrenem denarju za energetsko sanacijo idrijske šole znašla pred dilemo, ali si lahko privošči skupaj z energijo v stavbo zapreti tudi strupeni radon.

IDRIJA > Več kot 3000 evropskih mest, ki so vključena v konvencijo županov in v cilj petinskega znižanja emisij ogljikovega dioksida (CO2), je Evropski komisiji že poslalo trajnostne energetske načrte. Minuli teden je to storila tudi Idrija. Za niz ukrepov zniževanja rabe energije si obeta sofinanciranje EU. Ker pa je v črnovrški šoli zamenjava stavbnega pohištva skupaj z energijo vanjo zaprla tudi strupeni radon, se je občina sočasno znašla pred dilemo, kako energetsko sanirati preostale javne objekte v občini, ne da bi si s tem nakopala še hujši problem radioaktivnega sevanja.

Radon zahteva zračenje, razpisi ga pa ne priznavajo

Da trajnostna gradnja ni primerna za območja, ki so obremenjena z radonom, so že zdavnaj spoznali Skandinavci in tovrstni gradnji dododali celovite sisteme prezračevanja in odsesavanja zraka. Ker v OŠ Črni Vrh meritve pred dobrim desetletjem radona niso zaznale, so strokovnjaki soglasni, da si je šola z energetsko sanacijo naredila slabo uslugo.

“Ali zamenjati okna in vrata in se srečati z nevarnostjo radona? Ali ne bi bilo modro sočasno opraviti še protiradonsko sanacijo s prezračevanjem?” se je zato vprašal župan Bojan Sever.

Odgovor bo znan v prihodnjih dneh. Če bo občina zavrnila že odobreni denar, lahko upa, da bo s celovitejšim projektom uspela na kakšnem razpisu EU, h katerim odpira vrata konvencija županov.

Na poti k želenemu znižanju CO2 mora doseči kar 38-odstotno znižanje porabe električne in toplotne energije v javnih stavbah, gospodinjstvih in v prometu.

Ker imata dovolj nizko porabo le spodnjeidrijska osnovna šola in športni center, je idrijska šola le eden v vrsti 25 javnih objektov, ki bodo morali morali krepko znižati porabo energentov.

Vsi po vrsti pa so zgrajeni na nevarnih nasutjih rudniških žgalnih ostankov. Pobude za spremembo gradbenih predpisov, tudi trajnostne gradnje na kraških radonskih območjih, so v Sloveniji neodzivne.

Namesto biomase naftni plin

Egon Venko (SDS) je načrtu za znižanje CO2 očital še več slabosti. Zmotilo ga je zlasti, da 24-odstotno znižanje sedanjih 30 ton CO2 zahteva le v javnih in zasebnih zgradbah in v prometu, ob strani pa pušča gospodarstvo, ki je glavni krivec za izpuste. “Taka je metodologija in za nas je pomembno samo to, da bomo pripravljeni na razpise,” je pojasnil župan Sever. Načrt namreč predvideva za štiri milijone evrov naložb do leta 2020 in večino potrebnega denarja naj bi občina dobila iz EU.

V tej številki ni zajeta negotova in draga gradnja plinovoda od Kalc do Idrije. S spremembo energetskega koncepta se je namreč občina odločila, da kot prednostni energent opusti lesno biomaso in na prvo mesto postavi naftni plin. V ta namen je lani že obnovila pet kotlovnic v vrtcih in šolah, v prihodnjih letih naj bi vsaj še dve na leto in uvedla skupno energetsko knjigovodstvo.

Svetovalec za naložbe Miran Podobnik je zagotovil, da tudi plin zagotavlja znižanje izpustov CO2. Venko je menil, da lesne biomase ne gre zanemariti. “Vztrajam, da je rudniška voda velik potencial. Če bi porabili samo to, ki jo je nujno črpati, bi lahko ogrevali precej objektov in jih poleti z njo hladili. Uredimo končno že možnost polnjenja avtomobilov s plinom in začnimo rabo vodne energije povezovati s športnim turizmom,” je nizal predloge. Ti so v akcijskem načrtu sicer navrženi, a ne tako, da bi, kot je ocenil Venko, imeli pomembno vlogo.

SAŠA DRAGOŠ

---