Gimnazija je bila in bo valilnica intelektualne moči Posočja

Ena najmanjših in hkrati najbolj uspešnih gimnazij v Sloveniji, tolminska, ki deluje 50 let, je v Posočju nepogrešljiva. Borba za obstoj je v demografsko nenaklonjenih okoliščinah stalnica, toda z odličnostjo in neomajno voljo ter s podporo lokalnih skupnosti v gimnaziji optimistično gledajo naprej. Da brez take šole Posočje ne more, zaznava tudi država.

Odpri galerijo

TOLMIN > “Naših 2724 maturantov, ki so se kot strokovnjaki na različnih področjih uveljavili v Posočju in širše, je naš močan argument. Veseli nas, da to zaznava tudi ministrstvo za šolstvo. Trmasto se borimo naprej.” Tako je v nabito polni telovadnici šolskega centra, kjer se je v soboto na praznovanju zbralo 600 maturantov petdesetih generacij, ob njih pa tudi profesorji in številni gledalci, dejala ravnateljica Gimnazije Tolmin Branka Hrast Debeljak.

Šolo dobro “prodajajo”

Ob tem pa ugotavlja: ”Vedno manjše generacije otrok in logika kapitala, po domače glavarine, predstavljajo nove izzive. Zgolj dobro delo in izvrstni maturitetni rezultati niso več dovolj. Šolo in njene kvalitete je treba znati “prodajati”, pri tem pa ohraniti njeno osnovno poslanstvo, vzgojo in izobraževanje.”

Gimnaziji to uspeva. Kljub skromni letošnji generaciji devetošolcev, ki jih je bilo samo 144, so vpisali dva polna prva oddelka. Za primerjavo: pred petimi desetletji je bilo osmošolcev 447, v prvi generaciji so vpisali 40 dijakov, maturiralo jih je 23.

Preblisk petih desetletij

V programu, ki sta ga skupaj zasnovali gimnazija in Plesna šola Urška, ki je poskrbela tudi za vso logistiko pogostitve, so s preletom najbolj odmevnih dogodkov in družbenih sprememb po svetu in doma ter plesnimi in glasbenimi vložki zajeli spremenljivost časa od nastanka gimnazije do danes.

Ko so prišli do leta mature tolminskega župana Uroša Brežana, je na hudomušen način obujal spomin na zahtevno preverjanje znanja in na življenjske modrosti, ki jih je dijakom predajala profesorica slovenščine in ruščine Helena Čujec Stres - Ščotka.“Vodstvo gimnazije ve, kaj dela in kaj hoče. Občine v Posočju in tudi gospodarstvo ga podpiramo. Kot puntarji pred 300 leti bomo, seveda ob razumevanju in podpori ministrstva, vztrajali.”

Da država tolminsko gimnazijo resno jemlje, je potrdila slavnostna govornica Elvira Šušmelj, v.d. direktorice direktorata za srednje in visokošolstvo. “Vaša gimnazija ima vizijo. Majhne šole v takem okolju, kot je vaše, imajo poseben družbeni pomen. Upanje, da bo ministrstvo to razumelo, je veliko. Nič skrbi za naslednjih 50 let,” je obljubila ob burnem aplavzu.

“Niso nas silili med komuniste”

Ponosno in z nostalgijo sta se prvih let ustanove spominjala notar Edi Sivec in bančnik Borut Klanjšček, dijaka prve generacije. “Razveselil smo se ustanovitve gimnazije, saj smo vedeli, da se bomo lahko še štiri leta šolali doma. Opraviti smo morali sprejemne izpite. Ne morem prehvaliti izvrstnih profesorjev, naj omenim samo Pirnika, Brovča, Rozmana, ki so nam odpirali oči z izvrstno splošno izobrazbo, s filozofskim pogledom na svet, ki je bil politično neobremenjen. Iz svojih izkušenj lahko povem, da je bila naša razgledanost bolj-ša, kot takratna v evropskem prostoru,” se z navdušenjem spominja Sivec.

Klanjšček dodaja: “Pa da ne bo kdo mislil, da nas je kdo silil med komuniste. Takrat je pihal liberalni veter, spremljali smo dogajanje po vsem svetu in zlasti na zahodu, z glasbo vred.”

Zbornik o razburkani zgodovini

Kako je tolminska šola prebrodila pol stoletja, priča zbornik, ki ga je uredil nekdanji ravnatelj Radovan Lipušček, maturant šeste generacije. Med drugim razčlenja tri obdobja ustanove: obdobje splošnega in pedagoškega programa od leta 1963 do 1980, usmerjeno izobraževanje do leta 1990 in gimnazijski program z eksterno maturo od leta 1991 dalje. V zborniku najdemo mnoštvo podatkov in številna pričevanja nekdanjih in sedanjih dijakov in profesorjev.

NEVA BLAZETIČ

---