Formula za novo Primorje še ni znana

“Mi smo poslali svoje predloge za obuditev Primorja, iz katerega naj bi se rodilo novo Primorje, tako da sodelujemo pri pripravi zakona o razdolževanju in obnovi podjetij v stečaju, nimamo pa še odgovora iz Ljubljane,” je v zvezi z idejo o ohranitvi dela Primorja včeraj povedal ajdovski župan Marjan Poljšak.

AJDOVŠČINA > V prvi polovici maja so se vsi akterji, vključeni v projekt poskusa rešitve dela Primorja, dogovorili, da bodo skušali v 14 dneh najti najboljšo rešitev za ohranitev izkušenj in znanja družbe Primorje v stečaju.

Stavijo na mlade

Kot je povedal Marjan Poljšak, se je v Ajdovščini oblikovala t. i. skupina za Primorje, sestavljena iz sposobnih mladih strokovnjakov, ki so včasih delali v Primorju, potem pa so ustanovili svoja podjetja.

“Ideja je, da bi poskusili obdržati blagovno znamko in reference ter združiti podjetja, ki še delujejo v okviru Primorja, z družbami, ki so nastale iz Primorja, kot je na primer naša, v kateri je zaposlenih šest nekdanjih inženirjev iz Primorja,” je povedal Mitja Čotar iz družbe Structum.

Takih podjetij, ki so jih ustanovili mladi, ko je začelo Primorje toniti, je še nekaj.

Če bi projekt uspel, bi se lahko skupaj potegovali za izvedbo večjih projektov, ki so jim zaenkrat nedosegljivi; na ta način pa bi zaposlitev ponovno dobilo tudi kar nekaj ljudi.

Zakon v proceduro čez mesec dni

“Zaenkrat je še težko kaj konkretnega reči, ker še ne vemo natančno, kako se bo k temu pristopilo,” je bil glede pobud in predlogov previden Čotar.

“Zakon bo predvidoma poslan v proceduro v enem mesecu. Zadeve je treba rešiti sistemsko, tako da je družba Primorje model, na katerem se simulira rešitve, hkrati pa se zanjo najde tudi konkretne rešitve,” je povedal Gašpar Gašpar Mišič, državni sekretar zadolžen za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah.

Mišič, ki še vedno verjame v obnovo Primorja, je pozdravil pomoč iz lokalnega okolja s predlogi in pobudami ter voljo, ki je zelo dobrodošla. Kot ključen problem, ki je po njegovem mnenju tudi pripeljal do stečaja Primorja in do težav slovenskega gospodarstva nasploh, je omenil zanemarjanje pomena znanja in izkušenj.

Stečaj je državo stal desetkrat več

“Ko je šlo Primorje v stečaj, so imeli za 180 milijonov evrov sklenjenih pogodb, v igri je bilo še 600 milijonov evrov v okviru že razpisanih tenderjev na območju nekdanje Jugoslavije in najmanj tretjino teh poslov bi Primorje, glede na reference, dobilo. Podjetje je imelo denarni tok. Problem so bile obveznosti do bank, ki pa niso znale ovrednotiti znanja in izkušenj. To so spregledale,” je še pojasnil Mišič. Ponovil je tudi že večkrat slišano trditev, da bi država in banke upnice Primorje pred stečajem lahko rešile za 20 do 50 milijonov evrov, tako pa je stečaj državo stal pol milijarde evrov.

NACE NOVAK

---