Evropski denar za tlakovanje Poti miru

Z včerajšnjim obiskom krajev na Poti miru od Alp do Jadrana, ki jo bodo gradili z evropskim denarjem, je predsednik Slovenije Danilo Türk podprl projekt, ki bo povezal nekdaj ločena območja ob soški fronti, institucije in ljudi. Pot, ki je v precejšnji meri že urejena, bo spomin na vse, ki so trpeli in umirali in opomin, naj se podobne morije nikoli več ne zgodijo. Zanimiva bo tudi v turističnem pogledu.

Predsednik je kobariškim osnovnošolcem položil na srce, naj bodo ponosni na zgodovinsko, kulturno  in turistično enkratne kraje, kjer so doma Foto: Neva Blazetič
Predsednik je kobariškim osnovnošolcem položil na srce, naj bodo ponosni na zgodovinsko, kulturno in turistično enkratne kraje, kjer so doma Foto: Neva Blazetič

KOBARID, NOVA GORICA, GORICA >Predsednik republike dr. Danilo Türk je svoj obisk začel v Kobaridu, pri Fundaciji Pot miru v Posočju, ki je idejni vodja tega projekta od Alp do Jadrana. Obiskal je tudi Trnovo nad Gorico in Kromberk, Gorico in Doberdob.

Posočje naj bo zgled vsej Evropi

Po pogovoru z vodstvom kobariške občine, fundacije in Kobariškega muzeja je predsednik povedal, da je Pot miru od Alp do Jadrana s svojim sporočilom, spominom in opominom sinonim za to, kakšno Evropsko unijo želimo. “Sodelovanje med Slovenijo in Italijo in med vsemi državami v EU je zagotovilo za čvrsti mir. Posočje je s svojo dejavnostjo pri ohranjanju pomnikov veliko naredilo. Podpiram prizadevanja za nadgradnjo Poti miru od Alp do Jadrana, ki povezuje ljudi prek meje in je tudi v turističnem pogledu zanimiva,” je podaril predsednik Türk. Želi, da bi projekt uspel in da bi tudi z njim obeležili bližajočo se stoto obletnico začetka prve svetovne vojne. Kot pravi, med svojimi obiski držav, ki so sodelovale in trpele v prvi svetovni vojni, opaža pri kolegih predsednikih veliko zanimanje za to obdobje in vsi so enakega mnenja - da je treba na temelju hude zgodovinske preizkušnje graditi srednjeevropski prostor miru.

Urejanje Poti miru predvideva množico nalog. Uredili bodo nove muzeje na prostem na Goriškem in Krasu, postavili enotne turistično-informacijske table in smerokaze, izdali vodnik in zemljevid v štirih jezikih (slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini). Posneli bodo turistični spot in film, ki naj bi ga predvajali na slovenski in italijanski televiziji in bi poleg dediščine soške fronte predstavljal tudi naravne in kulturne značilnosti, lokalno gastronomijo, športne aktivnosti, torej vse, kar je značilno za to območje. Zasnovali bodo tudi interaktivno spletna stran. Načrtujejo še simpozije italijanskih in slovenskih strokovnjakov, izdajo skupnega zbornika, sodelovanje s strokovnimi institucijami doma in v tujini, organizacijo dnevov miru za mlade v Sloveniji in v Italiji. V tem okviru naj bi se srečala predsednika Slovenje in Italije ter podpisala pismo o Evropskem parku spomina in miru. Pot miru od Alp do Jadrana naj bi bil postal pilotni projekt za Evropski park spomina in miru.

Na srečanju s kobariškimi osnovnošolci, ki so mu pripravili krajši kulturni program, je mladeži položil na srce, naj bodo ponosni na lepe kraje, kjer so doma in od koder izhajajo mnogi, ki so soustvarjali slovensko zgodovino in kulturo.

Od Alp do Jadrana do leta 2014

Fundacija Pot miru v Posočju je v sodelovanju z vodilnim partnerjem - pokrajino Gorica - in z občinami na slovenski in italijanski strani projekt Pot miru od Alp do Jadrana prijavila na čezmejni razpis za ožje kopensko območje. Od tod se nadejajo milijon evrov evropskega denarja. Odgovor pričakujejo spomladi.

“Po vzoru Poti miru v Zgornjem Posočju naj bi v sodelovanju z občinami Kanal, Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Komen, Ajdovščina, Vipava ter s pokrajinami Videm, Gorica in Trst predstavili tudi bojišča soške fronte na Goriškem in Krasu vse do Devina, ki so danes urejena v Park miru na Sabotinu, čezmejne Poti miru na Krasu in Tematski park prve svetovne vojne pri Tržiču,” pojasnjuje predsednik fundacije Zdravko Likar.

Kot še pravi, so v dogovoru z vsemi vpletenimi maja 2011 pot določili in jo poimenovali Pot miru od Alp do Jadrana. “Dolga je približno 230 kilometrov. Poleg številnih ostalin prve svetovne vojne povezuje tudi naravne in kulturno zgodovinske znamenitosti ter turistične kraje, zato ima poleg velikega simbolnega pomena tudi turistično privlačnost. Frontna črta, ki je nekoč ločevala narode Avstro-Ogrske monarhije in Kraljevine Italije, postaja priložnost za sodelovanje in skupno prizadevanje za trajni mir med narodi.”

Predsednik republike je na Trnovem pri Gorici položil venec k spomeniku padlim in obiskal fundacijo Beli golob. V Ravnici pa se je poklonil pri spomeniku na Škabrijelu padlim slovenskim vojakom. Na gradu Kromberk si je ogledal razstavo Naši gorski strelci.

S Tondom in z rojaki

Za slovensko manjšino v Italiji je bil včerajšnji obisk predsednika Türka pomemben in cenjen. Njegov prihod v Doberdob, ki ga je obiskal na koncu poti miru, so pozdravili z bučnim aplavzom.

Pred tem se je v goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž srečal s predsednikom Furlanije Julijske krajine Renzom Tondom, v kulturnem domu Gorica pa s predstavniki slovenske manjšine.

“Osnovni princip je, da reforme, ki jih zahteva premagovanje krize, ne bi prizadele manjšine,” je po srečanju povedal Türk. Spregovorili so tudi o tem, da bi v kratkem sklicali vladno omizje za vprašanja manjšine, v katerem bi poleg državne rimske oblasti sodelovala tudi deželna. Po mnenju Tonda je potreben tudi podrobnejši dogovor med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino o energetski prihodnosti. Slovenija je namreč kritična do plinskih terminalov v tržaškem zalivu, skupna pa so tudi vprašanja jedrske energije.

NEVA BLAZETIČ, TINA KODRE


Najbolj brano