Eni za preživetje, drugi za razvoj

Medtem ko na Idrijskem v okviru regijske štipendijske sheme ponujajo kar 105 štipendij, je na Goriškem položaj drugačen. Podjetja v šestih občinah jih ponujajo le 13. Tudi zato, ker delodajalci večinoma povprašujejo po tehničnih smereh, večjih podjetij s tega področja, z izjemo Letrike, pa na Goriškem ni.

V Kolektorju, podobno kot v Hidrii,  letos spet ponujajo največ štipendij v okviru regijske sheme
V Kolektorju, podobno kot v Hidrii, letos spet ponujajo največ štipendij v okviru regijske sheme 

SEVERNA PRIMORSKA> Da največ štipendij v okviru regijske sheme podeljujejo na Idrijskem, ni veliko presenečenje, saj tam domujeta veliki in uspešni korporaciji Hidria in Kolektor.

Idrijska koncerna iščeta bodoče kadre

Regijska štipendijska shema je ugodna za podjetja, saj zanjo dobijo subvencijo iz EU, tako da podjetje plača polovico štipendije. Se pa ob tem zaveže, da bo štipendista zaposlilo za nedoločen čas oziroma za obdobje štipendiranja. “Mislim, da je bilo lani nekaj več delodajalcev z Goriškega. V čem je problematika, pa ne bi vedeli, ker nismo dobili povratne informacije od gospodarstva,” o tem, zakaj se podjetja z Goriškega ne vključujejo množično v regijsko shemo, odgovarja Damijana Kravanja.

Posoški razvojni center (PRC) je letos prejel ponudbe za 147 štipendij. Daleč največ iz Hidrie (48), Kolektor Sicoma (23) in Kolektor Groupa (20), ki željo privabiti predvsem dijake strojne šole, mehatronike in elektrotehnike ter študente strojništva in elektrotehnike. “Trend povpraševanja delodajalcev po tehničnih smereh študija se tudi v letošnjem letu nadaljuje,” pojasnjuje svetovalka Damijana Kravanja iz PRC in veliko ponudbo štipendij na Idrijskem komentira: “V Idriji velike organizacije, ki imajo velike potrebe po kadrih, že vnaprej strateško določajo, kaj bodo potrebovali. Lani je bilo isto. Znotraj kvote štipendij, ki jih nudi korporacija Hidria, pa so tudi štipendije za Hidro AET v Tolminu.” Idrijski korporaciji sta v preteklosti zaposlili vse uspešne štipendiste. Ker štipendije razpisujeta na osnovi potreb razvojnih načrtov, lahko to v bodoče spremeni samo poglabljanje krize.

Medtem ko je dijakom in študentom na Idrijskem na voljo veliko štipendij iz regijske sheme, pa je teh v občinah na Goriškem zanemarljivo malo. V šestih občinah le 13. “Na severnem Primorskem imamo pravzaprav tri velika, razvojno naravnana podjetja, ki razpisujejo štipendije, ker imajo razvojno naravnane storitve, in sicer Hidrio, Kolektor in Iskro. Tista podjetja, ki se v trenutni gospodarski krizi borijo za preživetje, pa se ukvarjajo z ohranjanjem likvidnosti in ne zmorejo gledati naprej. Zato iščejo delavce za trenutne potrebe. Je pa podeljevanje štipendij odvisno tudi od politike samega podjetja,” razloge pojasnjuje Mirjam Božič iz novogoriške gospodarske zbornice. Niso pa štipendije v okviru regijske sheme edina ponudba.

Štipendije so tudi na Goriškem, a ne vse v shemi

Glede na to, da je na Goriškem vsaj nekdanja Iskra Avtoelektrika, sedaj Letrika, uspešno podjetje v vzpenjajoči se panogi, je presenetljivo, da letos v okviru regijske sheme ni prijavila niti ene štipendije. V Iskri Bovec, na primer, jih ponujajo 14. Ne drži pa, da ne bodo štipendirali, odgovarjajo v šempetrski Letriki. “V Iskri Avtoelektriki (Letriki) imamo tudi letos potrebe po štipendistih, in sicer smo jih letos v matični družbi razpisali 30, predvsem iščemo kadre s področja strojne in elektro stroke,” je pojasnil Erik Panjtar, v podjetju zadolžen za odnose z javnostmi.

Da se kriza na Goriškem krepko pozna, je razvidno tudi iz tega, da je še pred leti veliko štipendij razpisovalo ajdovsko Primorje, ki pa je sedaj v stečaju. Veliko podjetje je tudi novogoriški Hit, ki se sredi sanacijskega programa spet ukvarja s težavami. Kljub temu so letos razpisali pet štipendij, in sicer štiri za poklic gastronom hotelir/slaščičar in eno za poklic gastronomsko-turistični tehnik. “V preteklem šolskem letu smo v družbi Hit prav tako razpisali pet štipendij, podelili pa le eno. Tudi v minulih letih je razpisovanje štipendij potekalo po podobni dinamiki za podobne poklice,” je pojasnila Lavra Peršolja iz Hita.

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano