Enako toplo, a petkrat ceneje

Tudi stavbe OŠ Dobrovo bodo energetsko prenovili. Naložba za 726.000 evrov naj bi prinesla zlasti bistven prihranek pri ogrevanju šole. Zanj naj bi po potem porabili petkrat manj denarja kot zdaj.

Tudi šolski kompleks na Dobrovem naj bi letos začenjal dobivati novi obod
Tudi šolski kompleks na Dobrovem naj bi letos začenjal dobivati novi obod  

DOBROVO> “Ne, v naši šoli nimamo težav. V našem primeru gre predvsem za to, da zmanjšamo porabo energije.” Tako ravnateljica OŠ Dobrovo Vesna Filej pojasnjuje, kaj bo prinesla predvidena energetska prenova stavbe šole, ki nima kakšnih težav z ogrevanjem kot na primer Šolski center Tolmin. Tako kot za sanacijo slednjega pa bosta tudi glavnino denarja za na 726.000 evrov ocenjeno naložbo v središču Brd zagotovili EU in ministrstvo za infrastrukturo, na podlagi istega razpisa. V dveh letih bosta Bricem dodelili 560 tisočakov.

“V glavnem se bo obnavljala fasada,” pravi Filejeva. To bodo delali tudi na stavbi šolske telovadnice, saj je ne bodo porušili, ko jo bo nadomestila predvidena nova športna dvorana, prav slednji pa bodo, po besedah direktorja občinske uprave Andreja Markočiča, prilagodili drug pomemben sklop energetske prenove - obnovo šolske kotlovnice. Kot pravi Markočič, bodo tja namestili dovolj zmogljivo peč, da bo v prihodnje zmogla ogrevati še načrtovano dvorano.

Obenem nameravajo posodobiti napeljave z radiatorji ter prezračevanje v kuhinji. Ne bo pa treba menjavati oken, vsaj večine ne, ker so to, kot pravi Filejeva, naredili nedavno. In obnoviti bo treba le del strehe šolskega kompleksa, ker je večino obnovilo že podjetje, ki je nanjo postavilo sončno elektrarno. Markočič še ni vedel povedati, kako in kdaj bodo izvajali dela, da ne bi motili pouka. Ne nazadnje mora občina izvajalca šele poiskati. Gotovo pa bodo skušali izkoristiti čas poletnih počitnic.

Podobno kot pri projektu obnove javne razsvetljave v Brdih je predvideno, da bo tudi sanacija šole več kot prepolovila porabo energije za ogrevanje. Če zdaj za to potrošijo 522.842 kilovatnih ur na leto, naj bi jih potem le še 235.392. In če nakup skoraj 52.000 litrov goriva, kolikor ga potrošijo na leto, zdaj stane dobrih 51.000 evrov, naj bi potem za nakup lesnih sekancev potrošili le še 9933 evrov na leto. Predvidevajo tudi, da bo šola manj potrošila tako za elektriko kot za vzdrževanje.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano